Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua je z otožnim obrazom hodila vse dokler ni prišla do mesta. Po ulicah je hodila kot smrt, tiha in resna je stopala po tlakovani cesti in ni želela pogledati nobenega mimoidočega meščana. Ko je le prišla do konca ulic je v daljavi zagledala gostilno. Gostilna! Gostilna pri debelem palčku! si je v mislih izrekla Aqua. Medtem ko je počasi hodila proti njej, se ji je zdel čuden opčutek, kot da jo nekdo zasleduje. Nemudoma se je obrnila nazaj in ostro pogledala, a ni bilo nobenega. Popravila si je lase in zdaj dokaj normalno hodila do gostilne. Pri gostilni se je ustavila pri sodu z vodo. Pogledala je vanj in kot bi mignil, je nepričakovano v sod stekla še čisto zadja solza, ki je tekla za njeno družino. Zravnala se je, popravila lase in ogrinjalo ter stopila naprej. V gostilni je bilo veliko ljudi, Aquamarine ni navajena toliko ljudi. Pogledala je v tla in odšla proti mizi. Usedla se je in še vedno gledala v tla, mislila je da jo nebodo opazili, a to, da je gledala v tla je še bolj pripomoglo k temu, da jo bodo opazili. Ko je še ona opazila množico ljudi ki bulji vanjo se je zravnala in pogledala na okoli. Ko je to naredila in postala bolj normalna so se ljude obrnili stran in nadaljevali pogovore.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katara in volk sta počasi stopal po ulici. Volk je vjel korak z kataro, ter ga držal celo pot. Katara je je vstavila in pred seboj zagledala gostilno. ''Kot nalašč!'' je rekla volku in vstopila. Gostilna je bila polhna ljudi. Vse mize so bile zasedene. Morda je kakšen praznik; si je mislila. Volk je še vedno hodil ob njej, neki meščan ga je čudno pogledal, zato mu je ta hitrko pokazal svoje velike čekane. Katara je prehodila celo gostilno. Videla je prosti stol, na drugi strani mize pa je sedelo dekle. Katara se je približala mizi in se brez besed usedla. Volk se je ulegel pod stol, na katarem je sedela Katara.
''Natarak alkohol prosim!'' je dejala glasno, skoraj kričeče.
Natakar ji je prinesel kozarec alkohola.'' Hvala.'' je rekla in si ga zlila čez rano. Zapeklo jo je in stisnila je zobe.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua je videla na stolu tujko in iz strani jo je pogledala. Čudno se ji je zdelo da zliva alkohol čez ramo in nato še zakriči. Aqua se je obotavljajoče obrnila in pogledala na ljudi nato pa se le opogumila in rekla: zdravo, zakaj si si pa zlila alkohol čez ramo? Aqua se je prvič pogovarjala z človekom in ni vedela kaj bi rekla, ni vedela ali bi se umaknila saj ji je oče zmeraj govoril strašne zgodbe o ljudeh. Katara je imela obraz že polen solz zaradi bolečine, ki jo je naredil alkohol. Aqua si je mislila, da ima najbrš rano in si je razkužila, a zakaj jo tako boli, saj vendar njo ni nikoli ko si je vodo zlilan a hrbet. Aqua ni vedela kaj je to alkohol, mislila je, da je to samo nekakšna voda, ki jo pijejo ljudje. Aqua je bila navezana na vodo in jo je imela rada, prepoznala je vsako razliko v vodi in poznala je vse vodne živali v palaninu, a te vode še ni videla. Uprašala je Kataro: zakaj si zlivaš vodo čez ramo, in zakaj jokaš? je to zaradi vode? Aqua je postavila že drugo uprašanje, skrbelo jo je za tujko saj je bila vsa prekrita z solazmi.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katara je odprla solzne oči, ter z začudenjem pogledala dekle. ''TO je alkohol '' je dejala in na drugo stran mize podrsala kozarec, v katerem je bilo še nekaj alkohola. ''Poiskusi''.
Med tem ko si je dekle ogledovalo kozarec, je katara zamižala od bolečine. Ko je odprla oči, so ljudje strmeli vanjo in o dekle ki je sedelo polek nje. Kataro so preveč mučile bolečine, zato je rekla: ''Kaj pa gledate?'' Radovedni obrazi so se obrnili v svoje smeri in zdelo se je, kot da so ustali sami, le še volk, Katara in dekle. Bolečina je minila, rana je razkužena in katara je bila že boljših misli, saj je bila prepričana, da se bo lahko zacelila.
Na drugi dve vprašanji ki ju je postavilo dekle ni odgovorila. Težko je zaupala tujcem, spol pa takim, ki nevedo kaj je alkohol. Vsakdo ve kaj je alkohol, si je mislila.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua si je mislila, da jo Katara čudno gleda, ker ne ve kaj je to alkohol. V roko je uzela kozarec in pogledala v tla. Vohala je vodo v kozarcu in rekla: to je ognjena voda. vsaj pri nas tako rečemo. Aqua se je za hip nasmehnila in kozarec porinila nazaj proti tujki. Rekla je: Jaz sem Aquamarine, pa ti? Aqua je potiho a le toliko naglas, da je natakar slišal rekla: želim gozarec dišeče vode in natakar ni vedel kaj bi ji prinesel. Nato ji je le prinecel navaden kozarec vode in Aqua je tudi to z veseljem in užitkom spila. Pogledala je tujko in čakala na odgovor, med tem pa je brznila pod mizo v nekaj trdega. Stvar se je premaknilain zacvilila. Tujka jo je grdo pogledala in Aqua se je počutila odvrženo in zapuščeno v tem trenutku, saj je to naredila po nesreči. Majhna nevidna solza ji je stekla po licu, a Aqua si jo je nemudoma obrisala in pogledala v tla.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Volk je zacvilil in se v trenutku pobral, ter z vso silo skočil v Aquo, Katara je brž reagirala ter ga z močnim primežem prijela za kožuh na vratu ter ga potegnila nazaj. ''Dobro je volk''; mu je dejala, kot da bi se popolnoma razumela. Volk sej e usedel zraven nje in ni niti trznil. Katara se je zagugala z stolom nazaj in ga nekaj časa tako držala.

Dekle ji je dalo svoje ime. Zdelo se je kot takrat, ko ji ga je dal Ryann. Katara ni bila prepričana, če je to dobra ideja, zato je nadaljevala: 'Aquamarina' zanimivo ime. Si demon? In vprla svoj pogled nanjo v pričakovanju na odgovor.
Stol je počasi zrsel z vsemi štirimi nogami na tla in zdelo se je, kot da traja cela večnost, preden je spet katera kaj rekla.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua jo je pogledala in bila je začudena, da misli da je demon. Rekla je tujki: ne, nisem demon, sem vilinka, in ime sem dobila po zelo redkem kamnu. Nasmejala se je, saj Aquamarine ni dobil vsak vilinec ime, zdelo se ji je kot da je nekaj zelo posebnega. Kaj pa ti? jo je še uprašala Aqua. Njene roke so se skoraj da tresle, ker ni vedela kdo je, in preveč ji je že zaupala. Pogledala je pod mizo, če je še volk tam in se spet normalno usedla. Čakala je da ji bo tujka povedala svoje ime in kdo sploh je.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katara je z zobmi zagrizla v spodnjo ustnico. Vilinka?; si je mislila. Nikoli še ni videla vilinca.
Ker ni slutila prevelike nevarnosti, čeprav je bila zelo začudena o Aquni nevednosti, je rekla; ''Sva Katara in volk.'' ter z pogledom oplazila volka, ki je mirno in zvesto sedel poleg nje.
Opazila je kako ga Aqua opazuje, saj je ga je zagotovo prestrašila, a volk je le opazoval na še kakšen napačen premik ki ga bo Aqua nardila. A Katarain ukaz ga je begal, zato je le mirno čakal.
Katara je pogledala skozi okno in opazila, da je sonce med tem časom že visoko na nebu. Ni ravno vedela kam naj se odpravi, za to se ji tudi ni mudilo iz gostilne.
Pogledala je Aquo ter jo hotela vpršašati kam je namenjena, a ker bi z tem vprašanjem zahtevala preveč (usaj zdelo se je tako), si je le v mislih predstavljala odgovor.
Nato je poogledala rano in zdelo se je, kot da se bo po tolikem času le lepo zacelila. Aqua jo je upazovala, za zanimanjem. Zagotovo se sprašuje od kod rana; si je mislila Katara ter se nasmehnila.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua je seveda mislila zakaj ima rano, a vendar ni vedela ali bi uprašala ali ne. Bala se je volka in katare tudi. Ko je na enkrat nekaj počilo in so se usi zasmejali se je Aqua spomnila tragičnega dneva, ko je ostala sama. Obraz se ji je nenadoma zasolzil in panila je v tih jok. Pogledala je v tla in rekla skoraj neslišno: Oprosti! in ustala tako da je stol padel na tla ter stekla iz gostilne. Ko je prišla iz gostilne se je spet ustavila ob sodu ter se zgrudila na tla. Pokrčila je kolena in glavo naslonila nanje. Tiho je jokala, saj si je komaj opomogla in že jo je pok spomnil in smejanje na to kar je doživela in kako je ostala čisto sama, ena in edina. Čepeča je za sodom vode, v temi, da jo ni nihče opazil. Ni želela da jo opazijo, želela pa si je le ramo na katero bi se lahko naslonila in prijatelja ki bi jo spodbujal in z njo delil misli.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katara je sedela na stolu in premišljevala o svoji poti. Premišljevala je o Ryannu, spet o gozdu, a nato o domu. Le kje je moj dom sedaj? se je spraševala, ko je na enkrat počilo. Roka ji je avtomatsko prijela
roč meča in ga močno stisnila. Obraz se je obrnil v smer zvoka in oči
so jasno zastrmela v razbit vrč. Predno je katara dojela, da
se je razbil je vrč, so se nespametni ljudje že zasmejali in
preden je umaknila roko iz ročaja, je vilinka ki je sedela
poleg nje potiho z nežnim glasom dejala
..oprosti.. Njen nežen glas je potoval skozi ušesa v možgane.
Zdelo se je kot da bi se slišalo jokanje njegovega srca.
Aqua je stekla skozi gostiliška vrata, vse kar je pustila za seboj
je bilo nekaj kristalno čistih solz na gostilniških tleh.
Katara ni vstala za njo, ko se je volk pobral iz tal in stekel za Aquo.
Katara je kar se da hitro odšla za volkom.

Volk je pritekel do Aque. Ta se ga je vsa v solzah ustrašila,
a volk ji je takoj dal vedeti, da nima razloga za strah tako da jo je po licu
poljubil z svojim volčjim poljubom.
Katara je opazovala Aquo in stopila do nje. ''Kar koli te že muči,
ne pusti da ti razžre srce!''

Ji je dala moder nasvet. Minili so že dnevi, od kar sta z volkom nazadnje jedla. Katari je na ves glas zakrulilo v želodcu in v mislih je
že kovala načrt za njuno pot. Počepnila je k jokajoči vilinki, ter si jo ogledala. ''Vidim da ne nosiš nobenega urožja, če bi bila na tvojem mestu, bi si ga šla kupiti, to je nevaren in krut svet''. Ter jo pogledala z prijaznimi
očmi. ''No še en odgovor, ki sem ti ga dolžna'' je dejala Katara. ''Rana je od meča, Luninega meča, bila mi je nasprotnica v turniru''
Katara se je ozrla proti nebu. ''Bojevali sva se v dalni peščeni deželi, kjer ni ne zemlje, ne vode, to je peklena dežela. Izogibaj se je''
Spet je pogledala dekle, v njej je videla sebe v mlajših letih.
Pobožala je volka, ki se je usidral čež Aquina kolena in rekla.
''Aqua lepo te je bilo spoznati, ampak najine poti se morajo tukaj raziti.''
Vrnila se bom nazaj v gozd, da poiščem svoj notranji mir.
Mislim pa da se bova zagotovo še srečali''
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Aqua · Vilinka Pridružen/-a: 02.10. 2008, 13:35 Prispevkov: 22

Aqua je svoje svetle modre oči usmerila v prijazen obraz Katare. Malo je bila užaljena, da bo odšla a vendar je tudi ona iskala mir in želela je biti sama. Potrepljala je volka in razmišljala o besedak, ki jij je izgovorila katara: Vidim da ne nosiš nobenega urožja, če bi bila na tvojem mestu, bi si ga šla kupiti, to je nevaren in krut svet. Za krutost sveta je že vedela, saj njena zgodba življenja ni kaj prijetna. Odločila se je da si bo kupila orožje in mogoče tudi kakšnega živaljskega prijatelja, ki jo bo spremljal v dobrem in slabem ter z njo delil use trenutke njenega potovanja. Rekla je Katari: veselilo me je da sem vaju spoznala, prijazno se je nasmehnila in ustala tudi ona. Popravila si je lase, s svojim ogrinjalom si je obrisala solze in z resnim pogledom nazaj odšla naprej proti planjavam. Luna ji je posvetila v oči in bilo je videti, kot da je Aqua z lono eno. Katara je pomahala v slovo in volk je zatulil. Aquamarine se je obrnila naprej in počasi stopala proti planjavam. Bila je že zelo črna noč le luna jo je vodila po pravi poti. Hodila je in se še enkrat obrnila da bi videla Gostilno in Kataro, a vendar tam ni bilo ničesar več videti, saj je črna noč zakrila vsak pogled Aquinih oči. Zdelo se ji je kot da je to že preteklost in z svetlim pogledom na pot je hodila naprej. lasje so ji vihrali v vetru a ona je ponosno hodila proti zverinjaku, kjer si bo mogoče našla prijatelja, ki jo bo razumel in z njo delil vse trenutke.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katara se je nasmehnila, saj je vedela da v tej mladenki ne tiči
le strah, ampak veliko več.
Tema je prekrila nebo in pol srebrne kroglje je zavladalo zvezdam.
Katara je pogledala volka, ki je z svojim srebrnimi očmi še
vedno gledal za velinko.

Katari se je spet, a tokrat na ves glas, oglasil želodec.
''Pridi volk greva v gozd, kjer se bova najedla.'' je dejala volku in
odpravila sta se po mestnih ulicah skozi vrata proti gozdu.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Padme · Objavljeno: 04 Nov 2008 01:44 Naslov sporočila:

Stisnilo jo je pri srcu, ko je Fanucovo kopito udarilo ob tlakovana tla mestne ulice. Nič je ni mikalo zopet prerivati se med ljudmi. Tisti grobi glasovi in močne človeške vonjave so ji bile neprijetne. Čisto nekaj drugega kot nežno šepetanje listja na drevesu in oddaljeno žuborenje potoka. Tiste nežne vonjave po divjem kostanju in mokrih gozdnatih tleh so ji bile tako domače, da se v mestu ni prav dobro počutila. Pa vendar je vedela, da sama ne bi nikoli našla prave poti do skrivnostnega kamna v gozdu o katerem je slišala govoriti mimoidoče, ko se je prijavljala na turnir. Takrat so bile to samo prazne besede, sedaj pa si je nadvse želela, da bi bolje slišala ali pa povprašala ljudi o čem vendar govorijo.

Tako zamišljena je razjahala pred velikim izveskom, nad okovanimi vrati, ki je celi ulici oznanjal, da se tam lahko napijejo in najedo. Pustila je Fanuca pri vodnem koritu in zakorakala skozi težka lesena vrata. Ko je vstopila, je za trenutek obstala, da so se ji oči privadile na temno notranjost gostilne in odločno zakorakala proti točilnemu pultu. Ni se ozirala po znanih obrazih. Že sama prisotnost vseh bitij v tej mestni krčmi ji je bila neprijetna in lahko je čutila kako jo prebdajo radovedni pogledi ostalih obiskovalcev. Tudi gostilničar jo je opazil, naučeno pomignil z glavo in jo nagnil malo na stran, da bi prisluhnil njenemu naročilu. "Pozdravljen dobri mož" je spregovorila s svetlim glasom. "Bi bili prosim tako dobri in me usmerili na pravo pot k čudežnemu kamnu, o katerem sem slišala govoriti na ulicah?" Gostilničar jo je najprej premeril s pogledom, potem pa zmignil z rameni in ji opisal pot do sijočega kamna.

Od močnega sonca, ki je še vedno pripekalo zunaj, so se Padme zasolzile oči, ko je spet zajahala Fanuca. "Gostilničar sicer pravi, da se je v zadnjem času nekaj čudnega dogajalo pri sijočem kamnu in da tam ni več moč dobiti kakšnega nasveta...Pa vendar se bova odpravila tja. Mogoče se nama pa nasmehne sreča. Sploh pa v tistem delu gozda še nikoli nisva bila. Torej na pot dragi prijatelj.." je Padme zaklicala svojemu zvestemu žrebcu in ga pognala nazaj po poti, ki je vodila v gozd. Ko so njegove noge spet mehko tekle po travi, se ji je zarisal nasmešek na obraz in lažje je zadihala. Kako prijetno je tu v gozdu...tako...domače! Lica so se ji obarvala rdeče in bila je srečna.
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ

Fiammetta · Človek Pridružen/-a: 15.10. 2008, 17:26 Prispevkov: 5

Sloka, samotna postava je svoj neslišni korak usmerjala po ulici navzgor. Skorajda celotno telo, se je skrivalo pod plaščem, ki je neznanki plahutal med nogami. Dolge vitke a mišičaste noge, so pokrivali do sredine stegen segajoči črni, škornji iz mehkega usnja. Obraz je skrivala kapuca, izpod katere je uhajalo nekaj pramenov, krvavo rdečih las.
Noge, ki so se prvič doataknile tal tega mesta, so se namenile proti dobro vidni gostilni, ki je vabila k sebi tujce in domačine. Rdečelaska, je z dlanjo odrinila masivna vrata krčme in vanjo je butnil val glasov in vonjev. Ne da bi se zmenila za glasnost, trpkivonj močne pijače, hrane in tobaka se je namerila proti eni izmed praznih miz v ozadju. Z obraza je potegnila kapuco in razkril se je gladek, le kakih 20 let star obraz, iz katerega je sevala svojevrstna lepota. Črne oči, v katerih ni bilo moč ločiti zenice od roženice, so se sprehodile preko vrveža ljudi. Gladkih gibov je sedla za izbrano mizo, ter si iz gostih las povlekla trak. Gosti, intenzivno rdeči, do pasu segajoči ter le rahlo skodrani lasje so se ji usuli preko hrbta.
Krčmar se je kmalu pojavil poleg nje, ter ji na mizo postavil čašo mošta in jedačo, za katero mu je odštela nekaj novcev in se mu bežno nasmehnila.
Ne meneč se za okolico si je postregla z jedačo ter pijačo, ter se zatopila v lastne spomine.
_________________
- Denar;1900 zlatnikov
- Predmeti; meč, zeliščarska torba
- Poškodbe:/
*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*~*

Narawen Tinuwiel Serindë · Objavljeno: 15 Feb 2009 19:30 Naslov sporočila:

Narawen je zavila v gostilno. Ob vhodu je privezala kobilo in jo pobožala po glavi. Na pragu gostilne je sklonjene glave globoko vdihnila in odrinila vrata, ki so tiho zaškripala. Stopila je v notranjost, dvignila glavo, vrata pa so ostala odprta, tako da jo je obsijala jutranja svetloba. Gostilničar je obrnil glavo proti njej in nehal brisati kozarec. Vse je bilo tako, kot se je spominjala. Stoli, mize, obiskovalci... Gostilničar, ki je zadolžen za to, da sta se ... Srečala. Njen trpeč pogled je zaobjel dogajanje v gostilni. Dva škrata sta sedela v kotu, nek potepuh je sklonjen sedel pri šanku in v roki vrtel kozarec z vinom, gostilničar je malo dlje od njega brisal kozarec z umazano-belo krpo. Bilo je jutro in skozi umazana okna je prodirala sončna svetloba, ki je odkrivala pasove prahu v gostilni. Zaloputnila je z vratiin zavila k šanku. Sedla je na enega od stolov in pokimala gostilničarju.
''Vodo.'' je dejala, tako kot prvič, ko je bila tu. Spomnila se je še takratnih skrbi glede denarja. Sedaj ji tega ni primanjkovalo. Bolj jo je skrbelo njeno srce. Bilo je zlomljeno, razklano na tisoč koščkov in njene ustnice so pozabile, kako se smejati.
''Moja, gospa! Vrnili ste se!'' je vznemirljivo dejal gostilničar, odvrgel krpo in kozarec, ter pričakajoče poln zrl v vilinko. '''Kje ste bili leto dni? Tod okoli vas ni bilo videti. Nekateri so govorili o strašni senci, ki se plazi v gozdovih. In o mnogih pobitih. Ni več varno stopiti dlje od mej tega mesta, če hočeš že dihati zrak.''
''Bila sem v gozdu. Pri magih.'' je bil njen kratki odgovor.
''Pri magih, ljubi moj bog! Kaj vam je bilo tega treba!? Mar bi si našli delo ali se pa omožili. Tod okoli je sicer malo primernih gospodičev za takšno lepotico, pa vendar...''
Gostilničar, mar naj bi se po tvojem omožila s kakšnim mladeničem, ki živi vsak dan enakega prejšnjemu? Naj bi po tvojem, prijatelsj stari, vzgajala otroke, jih vodila na love in čakala na moža, da se vrne? Bi naj po tvojem vsa leta mladosti preždela doma ob neizpolnjenih sanjah?''
''Moja gospa, se vsaj ne bi zgodilo vam nič hudega...''
''ne skrbi zame. Popotnica sem. Moje življenje je bilo zmeraj tveganje in pogum. Naj bo tudi od zdaj naprej tako. Raje sem pretrpela to, kar sem, kot pa da bi živela v izgubljanju svoje mladosti in sanjarjenju o princu na belem konju in bitkah, kjer lahko vsak hip izgubiš svoje življenje. Raje sme izgubila svojega princa.'' je dejala Narawen in se gostilničarju zazrla v oči.
''Vašem princu? Vedno sem mislil, da bi bila z mladim gospodičem Syriusom sijajen par. Vem pa le to, da sta potovala skupaj, ko so za vama izginile vse sledi.''
''Prav si mislil, res bi lahko bila sijajen par,'' je dejala vilinka, zazrla v pult, opraskan in zmahan les, ki je izgubljal barvo.
''Da, da. Prav rad bi vedel, kaj se je zgodilo z mladim Syriusom...''
''Mrtev je.'' je hladno dejala vilinka in to prvič po 9 mesecih njegove smrti. Samo ob tej besedi s ji je paralo srce.
''KAJ?!'' je bil osupel gostilničar in njegove oči so postale polne strahu.
''Nočem govoriti o tem. Raje mi daj vodo ali pa bom šla,'' je dejala Narawen in iz mošnje izvlekla srebrnik.
Gostilničlar je nekaj trenutkov strmel vanjo, potem pa natočil vodo v kozarec, ga postavil prednjo in se sesedel v enem od stolov. Narawen je vrtela svoj kozarec in se potopila v svoje misli.
Nikoli več ga ne bom videla... To je tvoj konec, vilinka!... Samo smrt, ki si jo bom izbrala sama, bo moj konec... Smrt ni onec, Narawen.. Je samo začetek novega življenja... Najdi mojstra in resnico za naju oba... Zame, Nrawen...
_________________
Denar: 1000
Predmeti: srebrn vilinski lok, dolg lahek meč
Živali: bela kobila z imenom Siirena
Zdravje:Rana na levi nadlahti in oprakani členki na rokah
**********************************************

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli