Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Padme

Naslonila se je na lesena vrata in jih s težavo odrinila. Vanjo je iz notranjosti puhnil nezdrav zrak in vonj po alkoholu. Neprijetno ji je bilo pri srcu, ko je vstopila in se razgledala po prostoru. Nihče je ni opazil. Izbrala je mizo, v najbolj oddaljenem kotu gostilne in s hrbtom proti steni sedla na težak lesen stol.

Izza kapuce si je sedaj lahko v miru ogledala obiskovalce. Bil je zanimiv pogled, od palčkov, do ljudi in tu in tam celo kakšen demon, ki se je brigal samo zase in za svoj kozarec. Zanimiva druščina je pomislila. Gotovo je tu polno zgodb, takšnih in drugačnih... Vedela je, da se za vsakimi očmi skriva nekaj drugega, kot si kdo misli na prvi pogled.Vendar ni prišla za to, da bi preučevala živa bitja. Bila je lačna..strašansko lačna. Ozrla se je za gostilničarjem.

S svojim debelim trebuhom, okrog katerega je bil zavezan siv predpasnik, ki je mogoče nekoč bil celo bel, se je k njej primajal veseli možakar. "Kaj bi želeli gospodična?" jo je ogovoril. "Nekaj toplega bi rada pojedla..In nekaj ovsa bi kupila, če ga lahko dobim pri vas...Pa šilček žganja prosim." je vljudno rekla in z zanimanjem opazovala, kako so se možakarju veselo zatresla ušeca, ko je vneto prikimal. "Seveda, seveda, našlo se bo nekaj, ja ja..." Bolj kot njej, je zadnjih par besed zamrmral v svojo brado in se spet odzibal nazaj k pultu. Naslonila se je nazaj in zadovoljno pričakovala svoj prvi "človeški" obrok.

Njeno telo se je umirilo in misli so ji zdrvele k dogodkom preteklih dni. Skoraj je že pozabila, kaj se je dogajalo. Ko se je spet spomnila, ji je streslo telo in lahko je čutila kako se toplota širi po njenem telesu. Obvladaj se vendar!! ji je govorila pamet. Vendar majhnih plamenčkov v očeh ni mogla zaustaviti.
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ

Luna

Luna je Zevsu in Matadorju naročila, naj jo počakata, ko je stopila v gostilnico. Razgledala se je naokoli, toda vse mize so bile zasedene. S pogledom je še enkrat preletela celotno krčmo in upala na kakšen znan obraz, da bi se lahko komu pridružila... Toda poznala ni nikogar in nihče ni poznal nje (očitno).

Končno so njene ostre oči v najbolj oddaljenem kotu gostilne opazile mizo, ki je bila skoraj čisto prazna... Za njo je sedela le ena postava ogrnjena v popotni plašč. Luna je odločno stopila proti njej. Prerinila se je skozi vso množico in se vmes prepričala, če ji je kdo sledil. Zaradi vsega vrveža in veseljakov, ki so se prerivali okrog ni bila prepričana, da je za sabo opazila Ryannovo postavo, toda s tem se ni dolgo obremenjevala.
Končno se je prerinila do cilja in vljudno vprašala postavo pred sabo: "Ali lahko s preijatelji prisedemo?"
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Vrata gostišča so oddala rezek, škripajoč zvok, ko sta skoznja za Luno stopila Ryann in Katara. Zadušljiv vonj po vsem mogočem in gneča, ki je zapolnjevala prostor, sta bila Ryannov prvi vtis o 'Debelem palčku'. Gneča ga sicer ni motila, vendar tolikšnega števila ljudi na enem kraju ni bil vajen.
Skupaj s Kataro je sledil Luni, posnemajoč jo pri prerivanju skozi gručo napol pijanih oseb. Kakšna sramota ... dejstvo, da tovrstne osebe prebivajo v vélikem Mestu, namreč ... Povsem brez smisla, Mestu so zgolj pijavke. Brezizrazne oči je za trenutek preplavil mogočen lesket. To se bo nekoč spremenilo.
Čez nekaj trenutkov so množico pustili za sabo – Luna jih je privedla do najbolj odmaknjenega kota gostišča. Tam je Ryann zagledal mizo, za katero je sedela ena sama oseba. Zenice so se mu razširile, njegov korak pa je ostal na mestu. Ta energija ... Četudi je oseba svoj obraz skrivala za kapuco, je Ryann na njej lahko začutil nekaj nenavadnega.
Še preden bi lahko odgovorila na Lunino vprašanje, je stopil bliže. Občutek je imel, kot bi v zraku nastajala nevidna borba med popolnoma različnima aurama. "Tovrstni nadnaravni energiji," je dejal, privzdigujoč obrv, "sem bil priča le na reki Vidas ..." Pogled je spustil na raven osebinega obraza. Poskušal je zadrževati nemir v sebi, vendar ga iz svojih besed ni mogel povsem izgnati. "A tokrat je nekoliko večja ... kaj si storila s seboj, Padme?"
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Luna

Luna se je osuplo obrnila k Ryannu in nato k osebi, ki je sedela za mizo. Ali se poznata?
Natančneje je premerila Ryanna in nato še Padme, nato pa se je obrnila h Katari, ki je stala zraven in opazovala dogajanje, tako kot ona. Seveda! je nenadoma ugotovila, vsi smo bili vpisani na turnir! Naenkrat se je pred seboj jasno spomnila razporedov turnirja na trgu. Zadovoljno se je nasmehnila, toda ko se je ponovno spomnila Ryannovih besed je zadovolen izraz na obrazu zamenjala z resnejšim. Kaj je ta ženska? se je vprašala in s pogledom motrila postavo pred sabo. Zdela se ji je zelo zanimiva oseba in želela jo je bolje spoznati.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Padme

Spomini na pretekla dogajanja so jo zanesli daleč stran iz nabite gostilne, preko drevesnih vrhov, vse tja do svetlečega kamna, ki je ponosno stal sredi prečudovite gozdne jase. Čutno je podoživljala dogajanje tiste nenavadne noči in jutra za tem...

Instiktivno je začutila, da jo nekdo opazuje in dogajanje okoli nje, jo je potegnilo nazaj na trd gostilniški stol. "Ali lahko s prijatelji prisedemo" je priplaval prijazen glas do njenih ušes. Dvignila je pogled in se zazrla v dekle, ki je stalo pred njo. Ni ji bilo preveč do družbe ljudi ali kakšnih drugih dvonogih bitij. Želela si je samo tople hrane in požirka žgoče pijače. Vendar ni imela srca, da bi zavrnila prijazno besedo. Kotički ust so se komaj opazno zavihali navzgor in ko je že hotela dekletu ponuditi stol, jo je po celem telesu spreletel nenavaden občutek... kot bi se ji hladni prsti dotaknili srca.

Vedela je, da je tam, še preden ga je zagledala. In ko je spregovoril, ji je zastala kri v žilah. "..kaj si storila s seboj, Padme?" ji je odmevalo v ušesih. Čutila je, da tudi on ni ostal ravnodušen ob ponovnem snidenju. "Ryann... pa se spet srečava..." ni mu odgovorila na vprašanje. Če je lahko začutil, da se njene sposobnosti razvijajo, je vedel dovolj...še preveč. Vendar tudi njej niso bile skrite njegove sposobnosti, za katere si nihče ni želel, da bi prišle kar tako na dan. Bitka jo je naučila, da nikoli ne sme podcenjevati tekmeca in Ryannova moč še zdaleč ni bila zanemarljiva. Njen pogled mu je razkril, da se je tudi ona pripravljena razgovoriti o "mrazu", če bi vanjo vrtal z neprijetnimi vprašanji.

Nasmehnila se je dekletu in ji ponudila prazen stol ob mizi, kjer je sedela tudi sama. "Padme je moje ime." je rekla in ji ponudila roko. Tudi Ryannu je ponudila stol. "Izvolita sesti." je rekla. Spomnila se je, da je dekle omenjalo "prijatelje". "Je z vama še kdo?" je vprašala in se rahlo nejevoljno ozrla po prostoru, da bi videla, če se jim bo prodružil še kdo...
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Ryannu so za lasmi, ki so mu deloma zakrivali obraz, pričele nastajati kaplje znoja. Padmina prisotnost ga je močno vznemirila; pravzaprav ga je tako presenetila, da je za tistih nekaj trenutkov pozabil, da nista sama. Preprosto zrl je v njene oči, iz katerih je zevala njena nenavadna notranjost. Vedel je, da Padme ni povsem običajna; da sta si v nečem neznansko podobna. Bilo je, kot bi gledal v zrcalo svojih misli, ko je tako zrl v Padmine oči – po glavi so se jima očitno pletle podobne misli.
Tedaj pa se je zdrznil – bilo je, kot bi se mu povrnil sluh. Nejevoljno je ugotovil, da so še vedno sredi ljudi polne gostilne. Njegove oči so naenkrat spet pridobile tisto staro ravnodušnost, tančico, za katero mu je poprej uspelo skrivati svoja razmišljanja. Dejstvo, da ga je Padmina prisotnost pretresla do te mere, da je to tančico odkrito odvrgel, ga je prestrašilo. Njena moč je tista. Preprosto čutim jo, vendar ne vem, kaj je. A kaj je bilo tisto poprej, tisto opozorilo, ki je za trenutek zažarelo v njenih očeh? Mar ona ... nemogoče ...
Četudi s težavo, mu je tokrat notranja dogajanja uspelo skriti. A nemirne misli so se v Ryannovi glavi nadaljevale: Mar ... mar ve? Nemogoče ... na bojišču sem se trudil svoje sposobnosti skriti kolikor je bilo le mogoče ... Kar me najbolj straši je to, da oba tako jasno zaznavava to magijo drug v drugem ...

Še za neskončno dolg trenutek sta zrla drug drugemu v oči, tokrat bolj pazljiva, na obeh straneh pozorna. Tedaj pa sta stik prekinila, Padme pa je, kot se nič nebi bilo zgodilo, povabila novoprišle za mizo in se Luni predstavila. Tudi Ryann je pograbil za svoj stol, postopoma poskušajoč umiriti notranji nemir. Tu se ni dobro ubadati s tovrstnimi razmišljanji, spet lahko izgubim nadzor nad sabo ... Katara, kam je izginila ona? Pričel se je ozirati po gneči, vendar je ni videl. Še trenutek nazaj mi je sledila ... morda se je odločila, da ne prisede? Ravno tedaj pa je Padme zastavila vprašanje: "Je z vama še kdo?"
Skoraj bi se zdrznil, vendar se je zadržal. Spet podobne misli ... Dvignil je pogled, da bi lahko bolje videl Padme v obraz. Naključje ... mora biti ... Vdihnil je, da bi si uredil misli. Napravil je še en vdih in nato še enega, pusteč enakomernemu dotoku zraka, da opravi s svojim pomirjevalnim učinkom. Hkrati pa je bilo čutiti, kot bi z vsakim vdihom nekoliko zgladil nemirno magijo v sebi, jo z vsakim izdihom napravil manj agresivno.
Kar naenkrat je opazil, da ga je Padmina prisotnost mnogo manj motila. Bilo je, kot bi uravnovesil svojo energijo, da ni več prodirala v zunanjost. Hkrati se je počutil, kot bi nenadoma lahko mislil mnogo, mnogo jasneje.
Komaj opazno se je nasmehnil. Ta tehnika bo še uporabna. Komolce je položil na mizo in roke sklenil skupaj, nato pa nanje naslonil obraz. Če večerja v gostišču pomeni razvoj sposobnosti, bom priložnost z veseljem sprejel. Čutil je, da je energija v njem spet rahlo vzvalovila, tokrat ji je pot do Padminega šestega čuta celo dopustil.

"Pričakujemo še eno osebo. A nekaj mi pravi, da nam že s to skupino gotovo ne bo dolgčas."

Nasmehnil se je in obraz pomiril v prijetno, sproščeno mimiko. A njegove oči so prevladovale. Globoko v njih je žarela sla po moči.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Luna

Luna je med Padme in Ryannom začutila napetost in čeprav je bila radovedna, tega navzven ni pokazala. Znala je biti potrpežljiva.
Ko se je Padme obrnila nanjo in se ji predstavila, se je nasmehnila. "Sem Luna," se je predstavila tudi sama in se zahvalila za ponujeni stol. Zagledala se je v steno nasproti katere je sedela in razmišljala, kako bi ji pasal požirek pijače...
Padmino vprašanje jo je zbudilo z zasanjanosti in preden je odgovorila se je ozrla po gostišču, da bi opazila Kataro. Saj je bila še prejle z nama... je pomislila, med tem pa je Ryann že odgovoril na vprašanje.
"Pričakujemo še eno osebo. A nekaj mi pravi, da nam že s to skupino gotovo ne bo dolgčas." Luna se je obrnila proti njemu, toda zaradi nečesa na njem se je naježila. Saj ni rekel nič takega! je pomislila, saj si občutka ni znala razložiti. Predolgo sem živela ločena od ljudi, si je rekla, toda nenavadnega občutka se ni morala znebiti.

Svoje misli je poksušala usmeriti drugam, zato se je obrnila h Padme in jo lahkotno vprašala: "Prihajaš z mesta?" Ob vprašanju se je zavdela, da tudi o Ryannu ne ve skoraj ničesar, čeprav sta skupaj rešila nalogo in Katara... Njune poti sta se prepretli že dvakrat. Kakšno naključje! je tiho razmišljala. Vsekakor je o vsakem želela izvedeti več, čeprav se je ob takem razmišljanju spomnila, kaj ji je rekel Zevs: Ne bodi preveč naivna. Z ljudmi je zelo težko sklepati prava prijateljstva. Pazi, da te kdo ne bo izkoristil.
Spomnila se je svoje nezaupljivosti, ko je srečala Nesso in ob misli na staro prijateljico ji je na obrazu zaigral lahen nasmešek.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Prerivali so se skozi množico in Katara je le za trenutek obrnila pogled, že je izgubila sled za Ryannom in Luno. Bilo je preveč ljudi, preveč zvokov in preveč vonjav po alkoholu. Preprosto bilo je preveč ljudi na enem kraju. A čeprav jih je bilo toliko, se je Katara nekako počutila osamljeno. Sama ni vedela, ali naj odide pred gostilno in počaka ostale, ali naj jim sledi, ali pa naj odide svojo pot. '''Aaaa šment'' si je mislila. Naloga je trajala že tako dolgo, da je že čisto pozabila kako je če si sam. Potem pa je pred seboj zagledala vrata, brez pomisleka je stekla do tja, jih z rameni potisnila in že se je znašla zunaj na ulicah.
Bilo je bolje, ljudje so imeli prostor zase in nihče se ni ravno oziral naokoli. Katara je pogledala v nebo, oči ji je zaslepilo močno popoldansko sonce. Nato pa je zaslišala ropot, prihajal je iz konjušnice, radovedna je stopila do tja. V stajah so stali konji vseh barv in velikosti. Katara jih je opazovala iz varne razdalje, saj ni bila vajena teh živali. Nekajkrat je sicer pobožala Luninega konja, a toliko lepih živali na kupu še ni videla. Pričaral se ji je nasmešek na obraz. Nato se je vrnila pred gostilno.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Padme · Objavljeno: 06 Jun 2009 13:22 Naslov sporočila:

Ryann se je odzval na njeno vprašanje: "Pričakujemo še eno osebo. A nekaj mi pravi, da nam že s to skupino gotovo ne bo dolgčas." Padme se ni mogla bolj strinjati z njim. Napetost, ki je tresala njeno telo vse od ponovnega snidenja z njenim nasprotnikom na turnirju, jo je močno vznemerila in po njegovih besedah, je lahko sklepala, da se z njim dogaja podobno.
Težko se je zadrževala... celo telo ji je gorelo in njena nejasna čustva, ki so se kopičila v njej, so na vsak način hotela izbruhniti navzven. Umiri se neumnica, bi rada izbruhnila v plamene tukaj, na sredi gostilne...
Ni vedela zakaj jo je Ryannova prisotnost tako vznemerila. Čutila je, da sta si zelo podobna. Da mislita skoraj iste stvari, se je prepričala že na zmrznjenem rečnem rokavu. Borba ju je zbližala bolj, kot si je Padme dovolila priznati. Nekje v notranjsti si je celo želela ponovno ga srečati, želela je spet pogledati v te ledeno hladne oči... oboževala je napete trenutke, ki so dali smisel njenemu "dolgočasnemu" življenju.

"Prihajaš z mesta?" Pomirjajoč Lunin glas, vsakdanje vprašanje, gostilniški hrup...vse tako realno, da je pregnalo skoraj vsako sled čudne energije, ki se je prepletala med njo in fantom, ki ji je sedel nasproti. Komaj je zadržala glasen, histeričen smeh, ki se je želel prebiti skozi njene zobe.
Kako banalne se zdijo njene misli v tej kruti relnosti brez vsakega smisla za magijo. Vsi ti "navadni" ljudje okoli nje. Šlo ji je na bruhanje...
Pa vendar tisti svetli Lunin glas, ji je segel vse do srca. V njem ni bilo zgolj vprašanje, bila je želja po dobrem, iskrenost in nepokvarjenost, kot bi ji angel šepnil na uho.
Takšna je torej Luna občudovanje je za trenutek poblisnilo skozi Padmine oči, ki so pogledale naravnost v Lunino notranjost. Še bolj se je zavedala lastne neotesanosti in skrivnotnosti. "Nisem iz mesta. Moja družina prihaja iz gozda...in tam je tudi moj dom." nasmehnila se je.

Njun pogovor je za trenutek zmotil gostilničar, ki je prinesel hrano in pijačo za elementalko. Ozrl se je še po drugih dveh gostih in ju vprašljivo pogledal.
Ko sta naročila, se je Padme zopet obrnila k Luni: "Pa ti? Od kod prihajaš?" s pogledom je oplazila tudi Ryanna. Zavedala se je, da čeprav ne ve ničesar o njem, jo vedno preplavi občutek, kot da se poznata že celo življenje. Res, da ne ve, od kod prihaja, niti ne ve kdo je, pa vendar čuti njegove misli in njegovo moč...
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Bila je naveličana čakanja, mogla je nazaj. Vstala je in z roko odprla vrata, spet so se vanje pognale neustavljive vonjave po alkoholu. Volk jo je naučil uporabljati svoj nos, bolj kot je bila navajena. In sedaj ji to prav nič ni koristilo. Zagnala se je v množico in jih odrivala proč.
Nato ji je nekdo stopil na nogo in oplazila ga je z zlobnim pogledom. ''Pomiri se'', odšla je naprej in hodila dokler v kotu ni zagledala znanih postav. ''sta to luna in ryann ?'' se je spraševala. Odkorakala je do tja in položila roko na Ryannovo ramo in ta se je obrnil. Brez besed mu je podarila nasmešek in se ozrla proti Luni in neznani osebi za mizo. Bila je zmedena, ''kaj spoh počnemo tukaj?'' Prisedla je, imela je občutek da je marsi kaj zamudila. Nato pa si je le mirno ogledovala nov obraz. ''Pozdravljena sem Katara'' je rekla in pričakovala odgovor.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Luna · Objavljeno: 10 Jun 2009 23:09 Naslov sporočila:

Luna je vrnila Padme nasmeh, ko ji je ta odgovorila na vprašanje. K mizi je takrat s težkimi koraki stopil gostilničar, ki je prinesel Padmino hrano, ter se obrnil tudi proti njima z Ryannom, da bi naročila. Luna je zase naročila čaj, saj ni bila lačna, nato pa se je ponovno obrnila k skrivnostnemu dekletu.
"Pa ti, od kod prihajaš?" jo je vprašala in Luna se je zazrla v prazno. Spomnila se je brezskrbnih dni, ko je tekla z volkovi, pela s pticami in plezala z vevericami. Živo se je spominjala dolgih pogovorov z Matadorjem in njunih dolgih izletov. Zapostavljam ga, je grenko pomislila in stisnilo jo je pri srcu. Toda ni ji bilo žal, da je spoznala Nesso in druge prijatelje ter našla svojo družino. Bila je vesela, da je bila tukaj z novima prijateljema.
"Tudi moj dom je gozd," je tiho odgovorila in se ponovno nsamehnila zaradi vseh spominov, ki so jo preplavili.
"Kaj pa ti, Ryann, od kod prihajaš?" je vprašala še njega.
Sredi pogovora se je nenadoma prikazala Katara. Ko je prisedla se ji je nasmehnila v pozdrav. Bila je vesela, da se jim je pridružila. S pogledom je začela iskati volka, toda ni ga opazila v bližini. Spet se je obrnila k ostalim in s svojim jasnim pogledom opazovala njihove gibe, mimiko in poglede. Bili so nenavadna druščina in Luna ni spregledala ničesar, čeprav ji je marsikaj ostalo nepojasnjeno. Ljudje smo tako zapletena bitja, je obupano pomislila in zavzdihnila, saj se je včasih med njimi počutila tako izgubljeno, a kjub vsemu srečno.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Začutil je Katarin dotik na svoji rami. Obrnil se je, da sta se srečala njuna pogleda, s katerima sta se brez besed pozdravila. Katara je nato sedla na svoje mesto, kjer se je z običajno vedrostjo predstavila Padme.
Ko se je mizi približal gostilničar in so bili novoprišli na vrsti, da naročijo, je bilo vse videti povsem navadno. Gostilničar namreč v bližini oseb, ki so sedele za mizo, ni niti trznil. Kot kaže tu ni dosti takih, kot sva midva s Padme, je premišljeval, napol zadovoljen, napol razočaran. Naročil je svojo hrano in pijačo, nato pa se z mislimi vrnil k osebam za mizo. Z očmi, ki niso ničesar razkrivale, pa vendar oddajale bežen, pretkan lesk, se je zazrl proti Padme, ki je ravno odgovarjala Luni: "Moja družina prihaja iz gozda ... in tam je tudi moj dom."
Ryannova ustnica se je komaj opazno ukrivila v nasmešek. "Tudi moj dom je gozd;" – Lunin glas. Vsi prihajamo iz gozda, je tiho mislil, ko je mimogrede s pogledom obšel še Kataro. Vsi smo sodelovali na Turnirju. Kaj bomo še ugotovili, da imamo skupnega?
"Kaj pa ti, Ryann, od kod prihajaš?"
Zopet Lunin glas. Ne, da bi spremenil izraz na obrazu, je usklajen s tokom svojih misli odgovoril: "Ne boste verjeli ... tudi sam sem do nedavnega živel v gozdu." Rahlo se je nasmehnil. "A moram reči; življenje tu v Mestu je mnogo bolj zanimivo."
Tedaj se je k mizi vrnil gostilničar, ki je prinesel jedačo in pijačo za vse skupaj. Prikimali so mu, nato pa pričeli jesti. Ryann že dolgo ni imel priložnosti jesti dobro pripravljene hrane, zato mu je ponoven obrok še kako ugajal. Med jedjo se je ozrl po Padme. Tudi njena ... aura ... se pomirja, je ugotavljal, saj je vedno slabše zaznaval energijo, ki je ob vstopu v gostilno tako silila vanj.
A prvi grižljaji so njegovo pozornost popolnoma preusmerili na hrano, prvi požirki pa na pijačo. Oboje mu je dobro delo in zadovoljen je bil, da so imeli končno priložnost tudi malce bolj posvetiti se sprostitvi. Očitno sem bil preveč lačen, da bi se namenil preizkušanju mej moje in Padmine aure, je ugotavljal. Kakorkoli že, gotovo bo še čas za te; zanimivejše stvari.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Potegnila je noge na stol in jih z nogami objela. Lunino vprašanje, ''iz kot pa ti prihajaš'' je v njej vzbudil stare mučne spomine (kolikor jih je že vstalo). Ugriznila se je v ustnico ter mislila na očeta. ''Še živi, ali ga je padec pogubil''? Stresla je z glavo in odmislila slabe stvari. Zazrla se je naokoli, vstali so se pogovarjali, in se rahlo nasmejala, saj je dojela da ji gre od takrat bolje. ''Le kje neki se potika volk''? je prišla misel v glavo. ''Gotovo se mu dobro godi''.
Ta misel je bila zadnja, ki je brez nadzora tavala v možganih, katara se je posvetila pogovoru ki je še vedno tekel. Zanimalo jo je kakšne so preteklosti ostalih. ''Vsi smo iz gozda?'' zelo zanimivo. A nihče ni vedel da katara ni čisto iz gozda, saj je odrasla na gradu.
Pridišalo je po hrani in ni menilo dolgo ko je prišel gostilničar z krožniki.
Začeli so jesti in katara je opazila kako se Ryann zanima za Padme. Sigurno sta se že srečala je pomislila in poslušala naprej, nato pa je pogledala v krožnik in gledala hrano. Ni vedela točno kaj je to, a želodec ji ni puščal izbire, po vonju je sklepala da je meso, a preden se je zavedala je toka že dala kos v usta in pogoltnila je. Bila je tako lačna da sprva sploh ni žvečila, a zavedala se je da to kaže tudi na zunanjost in se umirila ter jedla počasi. Grižljaj pa grižljajem, vse dokler se krožnik ni izpraznil. Katara je odložila vilico in pogledala ostale. Tudi oni so po večini že končali.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Luna · Objavljeno: 21 Jun 2009 20:19 Naslov sporočila:

Luna je počasi pila svoj čaj in opazovala druge pri jedi, hkrati pa je bila zatopljena v svoje misli. Včasih se ji je zdelo, da je od drugih tako drugačna, toda začela je ugotavljati, da so si pravzaprav zelo podobni. Nato pa se je psomnila na Bawheeja, Strelca, Nesso in na Kastorja, ter ugotovila, kako zelo jih pogreša. Ozrla se je naokrog, če bi morda opazila koga v vsej gneči, toda nikjer ni opazila znane postave, ali zaslišala prijateljskega glasu. Spomnila se je, kako so se razšli in krenili vsak svojo pot.
Ponovno se je obrnila k novim prijateljem in pogrešala je sproščeno vzdušje, smeh in odprtost tistih, ki jih ni bilo zraven. Toda po drži njihovih teles je ugotovila, da so se tudi oni malce sprostili in takoj je postala boljše volje.
Želela je načeti pogovor, toda ni vedela kaj naj vpraša, da ne bodo ponovno postali nezaupljivi. Nehote se je spet spomnila na Kastorjev pogum, Strelčevo samozavest, Nessino sproščenost in Bawheejevo energijo.
Na silo se je iztrgala iz spominov in si zaželela, da bi nil tu Zevs, ki ji je znal vedno svetovati, čeprav teh ljudi ni maral.
A čeprav si je želela pogovora je molčala in z majhnimi požirčki srebala čaj.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Res je bilo zanimivo kaj vse so si ti ljudje delili skupnega. Gozd, turnir, kaj še? Se je zamislila Katara in gledala obraze. Hkrati pa se je zamislila da je srečna, saj toliko prijateljev in veselja že dolgo ni imela. Naloga je bila kar malo naporna in zato so si vsi zaslužili sprostitev.
Krožnik je bil prazen, a želodec bi lahko pospravil še veliko več. A Katara je opazila da je kar na enkrat postala tišina za mizo.Vrata gostilne so se zopet odprla, gneča je postajala vse redkejša in dan je počasi mineval. Ko so se vrata znova odprla je skozi njih pokukal črn smrček, katara je z svojim dobrim sluhom zaslišala rahlo cvilenje in ne da bi premislila zakričala volk! In proti njej je mimo ljudi pritekel mlad črn volk. Pozdravil jo je z nekaj poljubi na obraz, katara pa ga je nekajkrat pobožala po trebuhu, saj je volk to oboževal. Nato pa se je Rahlo zasmejala saj jo je še rahlo ugriznil in katara je takoj vedela da je to znak da jo je pogrešal. Ozrla se je za mizo, še vedno jo vladala tišina zato je naivno vprašala: Torej sedaj ko smo uspešno opravili nalogo, kam boste odšli?
Z tem vprašanjem je v drugih zbudila veliko vprašanj, a odgovori jo niso zanimali, hotela je le zapolniti tišino.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli