 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
 Objavljeno: 06 Sep 2008 22:32
Naslov sporočila: |
 |
|
Pot iz gozda je Kataro in volka zanesla na rumena polja polna cvetoče koruze.
Odločila sta se da si odpočijeta. Zato se je Katara ulegla na temen kožuh in svoj obraz zakopala globoko vanj. Njegova mehkoba je dala vonj po domu in zaščiti.
Malo je zadremala in že so njene misli odšle nazaj v njen dom in mladost ter z tem njeno prvo ljubezen. Sanjala je o rekah in gozdu, ki je obdajal grad. Sanjala je očeta ter mater in brate.
Sanje ji je presegel en sam udarec meča, njegov odmev... Nato se je v naglici zbudila. Bilo je že pozno popoldne in sonce je že izgubljalo svojo toploto in barvo. Bilo je že oranžno in zbledelo, tako da je lahko navadno človeško uko pogledalo v to svetlo in spuštovano žarečo zvezdo.
Volk je z svojimi učmi polnimi mladosti gledal Kataro kako strmi v sonce.
Malo je zacvilil, da je pritegnil njeno pozornost in ona je takoj vrnila polged.
Nekaj časa ga je gledala in rekla: Prav imaš 'brat' treba bo naprej. In tako sta odšla naprej po poteh, ki so vodile nazaj v magični gozd. Odšla sta brez kakeršnega namena, povsem svobodna....
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ilae
Demonka
Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40
Prispevkov: 71
|
Objavljeno: 26 Sep 2008 16:00
Naslov sporočila: |
|
|
Ilae je zavila s poti na koruzna polja. Sonce je komal prikukalo izza oblakov in postalo je prijetno toplo. Slekla je plašč in globoko udihnila. Zamislila se je pogledala je naokoli in se zagledala v polja. Nič, praznina in nič drugega kot koruza. Hodila je...hodila po poti skozi gozdove, planjave in zakaj? Tudi sama in našla odgovora. Nekja časa je tako stremela v praznino. Ni več vedela kam naj gre ali kaj naj počne. Kam in zakaj. Na ta vprašanja ni našla smiselnega odgovora. Prešinila jo je misel, da je osamljena. Spomnila se je naloge, na katero se je odpravila z Lyro. Veliko bolje se je počutila pa čeprav v težkem boju, a ni bila sama. "Ne!" Je zavpila tako glasno, da so vse ptice zletele z polj in travnikov. "Le misel, le neumna misel..." si je ponavljala in se s temi besedai tolažila. Zdelo se ji je nemogoče, da je osamljena. "Pa saj vendar ne potrebujem nikogar drugega kot le sebe..." sklonila je glavo in jo postavila med kolena. Iz lic ji je prilezla drobna kaplja. Vstala je si popravil lase, ter obrisala kapljo z lica. Nadela si je plašč in se odpravila naprej. Ni vedela kam, a prezatopljena je bila v svoje misli, da bi razmišljala o tem kam gre.
***
Tavala je naokoli in se premlevala svoje misli. Ni se zavedala, da hodi v krogih a tedaj ji to ni bilo pomembno. Sedaj je hotela le najti odgovor, tak odgovor, da bi si dokazala, da se je zmotila. A vse je kazalo, da se ni. Nobena rešitev ni bila prava. Obupala je. Usedla se je na tla in obupano vzdihnila. Naredila je požirek vode. Zopet je povesila glavo... In potem: "Ne! Sedaj pa nebom obupala! Predaleč sm že prišla!" Vstala je si popravila lase in iz lica obrisala solze. Odločno je odkorakala po poti in na ustih se jei je kmalu prikazal kisel naslešek...
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
