 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Angaráto
Demon
Pridružen/-a: 30.08. 2008, 13:41
Prispevkov: 21
Kraj: Križe
|
 Objavljeno: 26 Okt 2008 03:22
Naslov sporočila: Gozdna meja |
 |
|
Luna je bledo svetila na gozdno mejo, kraj, kjer so se drevesa prelivala v kamenje in podrastje v melišča gorovja Linwëlin in smrtna tišina se je razlivala čez celotno pokrajino. Svetloba se je odsevala od skal in izgubljala med vejami visokega drevja in spokojnost je privabila skupinico majhnih, podlasicam podobnih živali na obrobje gozda. Nekaj časa so se igrivo kotalile in igrale med skalovjem, nato pa jih je nekaj pregnalo.
Šumenje listja, pokanje vejic, zvoki pa so prihajali iz podrastja. Temačno meglo med debli je razsvetil plamen, ki je plesal okoli postave majhnega demona. Le ta je odločno stopal proti robu gozda in pri tem na poti s ognjem žgal bodičasto podrast, ki bi njegovo obleko, kar jo je ostalo, sicer razstrgala na koščke.
Ko je Angaráto stopil na mehko travo zunaj gozda se je ustavil in zazrl v, z zvezdami posut nebesni svod, pri čemer je globoko vdihnil. Vendar ni predolgo stal na mestu, stopil je naprej in se odpravil proti kupu velikih balvanov, ki so kot speči velikani počivali v mokri travi.
Tam je odložil svoje bodalo in denar, ter se postavil na sredino med skalovje. Odločno, kot še nikol poprej je ujel plamen, ki je svobodno plesal okoli njega že dobro uro, ter ga usmeril v prostor pred sabo.
Roke je izstegnil predse in dlani obrnil naven tako, da je ogenj na eni strani popolnoma zakril. Globoko je vdihnil, zamižal in v plamen usmeril dober kos energije iz sebe. Usmeril je ravno dovolj energije, da plamen ni več zdržal v obliki iskre. Energija, ki se je nabrala je bila prevelika da bi odgorela, zato je plamen preprosto implodiral.
Zunanjost plamena je vsrkalo, skupaj z majhnim delčkom zraka in ga še isti trenutek odrinilo navzven. Iskrico je razneslo in eksplozija se je uprla v demonove dlani. Njegove roke so se rahlo vdale pritisku in Angaráto je napel mišice, da je plamen za delček sekunde zadržal na mestu, takoj zatem pa je roke sunkovito spet izstegnil in porinil vso preostalo energijo naprej v obliki prelepega gorečega vala.
Plamen se je razširil naprej in udaril v skalo pred njim, pri čemer je še enkrat glasno počilo. Drobni delčki skale in prah so se vzdignili iz vdolbine, ki je nastala v masivni skali, Angaráta pa je odboj zraka od skale vrgel nazaj na zadnjo plat.
Pozabil je, da je še nedolgo nazaj komaj hodil in da njegove mišice niti približno niso pripravljene na take pritiske. V rokah in ramenskih mišicah je čutil ostro bolečino, bolj podobno občutku, da ga nekaj žge kot dejanski bolečini. Potihem je zaklel in se prijel za komolce, ter se vrgel nazaj na hrbet.
Pristal je v mehki travi, z obrazom obrnjen proti nebu. Bolečina je počasi pojenjala, in njegove misli so odtavale. Vdolbina v skali mu pravzaprav ni bila več važna, njegovi uspehi in porazi niso imeli smisla, saj dokler ne pokonča očeta ne bo imel nikoli zares miru. Vsak trenutek je lahko poslednji in vsak uspeh je samo še en korak na poti k odrešitvi, ki pa je lahko še zelo daleč.
Misli so mu spet odtavale k materi, za katero še vedno ni vedel ali sploh še živi. Pravzaprav sploh ne ve kdo in kaj je njegova mati. O njej ni vedel ničesar, le to da obstaja in ga je rešila.
Oziroma je obstajala?
Ob tej misli se je stresel in kurja polt ga je oblila, zato je raje pomislil na dogodke pred kratkim. Razmišljal je o vsem in ničemer hkrati in počasi so se z njegovimi mislimi povezale sanje, ki so ga odpeljale v drug svet. Odmislil je zvezde nad njim in zaprl oči, ter odtaval.
_________________
2000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
_________________________
PIU WIU! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 27 Okt 2008 09:04
Naslov sporočila: |
|
|
Ko je Luna s svojo skupinico nadaljevala pot, je začela opažati, kako so se drevesa začela redčiti. Sicer so že nekaj časa hodili med samimi iglavci, toda gozda je bilo več, kot se je zdelo na prvi pogled. Še včeraj je mislila, da bo takoj zjutraj enostavno zakorakala v gore, toda danes je videa, da temu ni tako. Pot se je vedno bolj strmo vzpenjala, njene noge so postajale utrujene, toda niso se predali in so odločno nadaljevali pot.
Šele proti poldnevu so se drevesa dokončno umaknila in znašla se je med grmovnato poraščeno pokrajino. Ozrla se je nazaj proti gozdu, se nasmehnila in zadovoljna rekla svojima prijateljema: Prečkali smo gozdno mejo!
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Angaráto
Demon
Pridružen/-a: 30.08. 2008, 13:41
Prispevkov: 21
Kraj: Križe
|
Objavljeno: 27 Okt 2008 21:37
Naslov sporočila: |
|
|
Ko se je Angaráto prebudil je ponovno zamežikal v trdo temo, ki ga je obdajala. Spet je prespal dan in pravzaprav mu ni bilo mar. Celo življenje do sedaj je preživel v temnih rovih podzemlja le ob soju bakel in svetloba ga je od časa do časa bolj motila, kot pa bi mu lahko pomagala.
Uprl se je ob tla z rokama ter se vzdignil na noge. Raztegnil se je in nekajkrat temeljito zajel zrak v svoja pljuča. Začutil je energijo, ki se je pretakala preko njega in začutil je, da bi bil to noč sposoben odkriti še kaj novega o le tej.
Postavil se je pred skalo, ki je bila že zaznamovana z črno piko od eksplozije, ter se ponovno postavil v položaj. Roke je izstegnil predse ter z dlanmi zajezil plamenček, ki ga je malo prej udejanil. Zamižal je, da je bolje videl pretok energije, ter jo sprostil v iskrico.
Tokrat je energije sprostil nekoliko preveč in sunek, ki ga je ustvaril pri tem ga je vrgel nazaj na zadnjo plat. Ob neuspehu je zaklel ter se jezen postavil nazaj nasproti skale. Ustvaril je eksplozijo in zajezil je energijo, vendar pa ta ob padcu ni imela umerjene poti, zato se je preprosto razpršila v vlažen nočni zrak. Plamen je zaprasketal po nebu, obliznil skalo in se porazgubil v temi za njo.
Vendar Angaráto ni dovolil da bi ga neuspeh potrl. Nasprotno, razjezil se je in bil je odločen kot še nikol do sedaj da se nauči nadzorovati količino. Ponovno se je postavil, iztegnil roki ter zajezil iskrico. Globoko je vdihnil in jezno sprožil. Energija se je prelila v iskrico in to je razneslo.
Val plamena se je uprl v demonove dlani in jih odrinil daleč nazaj, tako da je Angaráto samega sebe udaril v prsni koš, ter se sesedel na mokro travo.
Udarec mu je vzel sapo in nekaj trenutkov je rabil, da je spet zadihal, nato pa jezno zarjul. Skočil je na noge in zavpil v zvezdnato nebo nad njim. Pogledal je iskrico pred njim in jezno s pestjo zamahnil proti njej.
Ko je dlan zadela iskro se je ta napolnila z energijo, ki jo je Angaráto sprožil proti njej ter eksplodirala. Ker pa je bila demonova roka še vedno v gibanju ob tem trenutku se je ves plamen razširil v isti smeri in udarni val je butnil iz Angarátove pesti naprej v skalo, kot nekakšna ognjena puščica.
Demon je začudeno zijal v svoje pesti in občutek jeze je nadomestil občutek uspeha. Občutek znanja in tihega veselja. Nasmehnil se je in udejanil novo iskro. Ponovno je udaril vanjo in val usmeril proti skali. In ponovno je plamenček eksplodiral, ter se zaletel v skalo pred Angarátom.
Demon je sedaj ta isti gib ponavljal znova in znova, vsakič hitreje.
Udejanjal je iskrice in udarjal vanje. Sproščal je energijo v njem tako hitro kot je le lahko in nenavadni občutki so oklepali njegovo telo. Ob vsaki iskri, ki jo je sprožil je čutil olajšanje, sprostil je novo energijo in delal je tisto kar je potreboval. Sprostiti je moral energijo v sebi preden je prepozno in ga prevzame.
Žgal je skalo in udarjal naprej ter užival ob vsaki iskri posebej. Kmalu se je naučil iskro udejaniti že med samim zamahom in udarci so bili sedaj še lepši, saj je izgledalo, kot bi iz goreče pesti izstrelil puščico v skalo.
Nekaj časa je še streljal v skalo pred njim, nato pa s kotičkom očesa oplazil skalo ob njegovem boku in se poskušal v enem gibu premakniti tako, da bi ustrelil še vanjo. Stopil je bočno obrnil telo in zamahnil s pestjo predse. Ko je iskrica zapustila njegovo dlan pa se je njegovo telo zavrtelo, tako da je padel po tleh z obrazom naprej.
Od presenečenja mu je vzelo sapo in kmalu je spet začutil jezo v sebi. Vstal je in globoko vdihnil. Udaril je iskro v skalo pred njim in ponovno poskusil z bočnim premikom. Zgodilo pa se je čisto isto.
Ko je tako ležal na tleh z obrazom navzdol ga je jeza ovijala vse močneje in močneje. Spet je vstal a kmalu spet ležal.
To je ponavljal in ponavljal dokler se resnično ni razjezil. Postavil se je pred skalo in globoko jezno vdihaval in izdihaval hladen nočni zrak. Nato pa je udaril. Puščica je odletela proti skali in Angaráto se je pričel obračat. Ob udarcu puščice v skalo je demon nogo jezno pribil v tla in sprožil roko. Le da je tokrat premaknil nogo malo drugače in njegovo telo je stalo v ravnotežju.
Puščica je zapustila pest in pustila da je udarni val spet pribil roko nazaj, vendar pa je tokrat ta trčila v trdno stoječega demona za njo, ki je silo zadržal.
Takrat se je demonu razjasnilo:
"RITEM!"
Ponovno se je prestopil z nogo in boksnil v iskro pred njim in ponovno mu je uspelo obdržati se na nogah. Tako je počasi bočno nadaljeval krog okoli sebe, ter ob vsakem koraku ustrelil puščico v skalo pred njim, vsakič malce močneje, dokler ni dokončal poti ter se ponovno znašel pred skalo, pri kateri je začel.
Ni se obotavljal, zakričal je in z obema rokama naenkrat usekal naprej, pri čemer je sprožil kar dve iskri. Energija se je razlila iz njegovega telesa se združila z energijo obeh iskric in se razlila čez dlani, dokler ni prišla do konca, kjer se je morala sprostiti.
Počilo je kot vedno, ko se je iskra ob eksploziji odlepila od dlani, nato pa sta dva plamenčka odletela proti skali, kot dve goreči puščici sta prerezali zrak ter se zaleteli v bulvan pred njima.
Močno je počilo, ponovno je eksplodiralo in svetloba je za delček sekunde razsvetila obrobje gozda. Skalo je razglalo na pol in sesedla se je pred onemelim demonom na mokra tla.
Angaráto je z odprtimi usti zijal v škodo, ki jo je povzročil. Bil je naravnost šokiran in preprosto ni vedel kaj bi naredil. Nekaj časa je samo zmedeno stal tam in misli so mu kar švigale po glavi. Direndaj v glavi pa je naenkrat ponehal in Angaráto se je zadovoljno nasmehnil ob pogledu na podrt bulvan.
Končno je našel tisto moč, ki jo bo lahko uporabil tudi v boju. Bil je že skorajda pripravljen na svojega očeta in tega se je polno zavedal. Misli so mu begale.
Očetov obraz, ko ga je držal v zraku tisto noč v podrti hiši, materin izraz na obrazu, ko ga je pogledala preden sta oba izginila, konj in tista vilinka ob njem, tista pošast, ki jo je moral ubiti in vse to samo zaradi preklete prerokbe. Bes je ga napolnil od pet do glave, pri čemer so se mu oči zasvetile. Pomislil je na mater in po licu mu je pritekla goreča solza.
Roke so mu zasvetile in sveta jeza ga je ponovno polnila. Ponovno je tlel od znotraj in čutil je kako ga ogenj objema ponovno v svoj goreč objem. Vendar pa je tokrat čutil nekaj novega. Čutil je željo po temu da se mu upre in vedel je da mu lahko uspe.
Videl je sebe v plamenih in se izluščil iz njih. Ne samo da je nadzoroval precej obsežno moč, s tem jo je lahko tudi uporabil. Obrisal si je gorečo solzo zaprl oči in počasi vdihnil mrzel nočni zrak v svoja pljuča.
Le ta ga je napolnil in gasil požar v njem.
Plameni na njegovih rokah so ugašali in svetloba v njegovih očeh je pojenjala. Zadržal je moč v sebi in zajezil demona enkrat in za vselej. A bil je utrujen. Sploh se ni zavedal koliko moči je potrošil z vsemi temi vajami in premiki.
Usedel se je na tla ter se pomiril, pri čemer je počasi začutil utrujenost. Ko je začel z vajami je sonce šele komaj zašlo, sedaj pa je za obzorjem že videl obrise svetlobe, ki je prodirala čez zasnežene vrhove gorovja Linwëlin. Ni se zavedal koliko časa je že vadil in čutil je utrujenost.
Razmišljal je še nekaj o nadaljnjem treningu, nato pa se zleknil nazaj in po nekaj minutah zaspanega zehanja in mrmranja zaspal.
_________________
2000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
_________________________
PIU WIU! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
