 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Nessa
Glavna vilinka
Pridružen/-a: 31.07. 2007, 15:06
Prispevkov: 840
|
 Objavljeno: 26 Okt 2008 13:17
Naslov sporočila: Gejzir |
 |
|
Kjer se morska voda stika s trdnimi tlemi, del vode ponikne v podtalnico, kjer ostane vse do utrjene skalnate police nekaj kilometrov stran od morja. Tam se zaradi visokih temperatur spremeni v paro, ki se dviga iz mogočnih, zevajočih rež, tu in tam pa tudi švigne visoko v zrak v obliki razbeljenega stebra vode.
Gosto, vroče ozračje je nasičeno z zadušljivo paro, žveplom in drugimi toksičnimi plini, zahrbtna tla so ponekod varno trdna, ponekod izredno krhka, pod seboj pa skrivajo vrelo vodo, ki je lahko celo smrtonosna.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris
Poškodbe: /
**********************
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 01 Nov 2008 13:10
Naslov sporočila: |
|
|
Pokrajina okoli Ryanna je bila vsakič, ko je zopet dvignil pogled, drugačna. Mesto je resnično pustil za sabo, kajti celotna pot ga niti enkrat ni vodila mimo kakega naselja. Pot skozi Začarani gozd je dokaj hitro končal, nakar se mu je pred očmi razprostrl svet, kakršnega doslej še ni videl. V očeh se mu je zrcalila neskončna odeja modrine, o kateri je doslej le slišal govoriti - morje.
V obrazni mimiki se mu je razkril komaj opazen nasmešek, ko je Ryann napredoval proti svojemu cilju. Gejzir na Morju ... kot se jih spominjam iz materinih zgodb, ga bom našel ob Morju, kako bruha velikanske oblake pare iz globin.
A vse tudi ni ustrezalo Ryannovem idealu. Podnebje je bilo tu občutno drugačno kot to, katerega je bil vajen v gozdu in Mestu. Bilo je soparno in vroče, da se je počutil dokaj nelagodno. Prej, ko s to Alcarin opraviva z bojem, prej se lahko vrnem v prijetnejša okolja. si je spodbudno mislil, ko je prišel do morja.
Že na pogled nekoliko gosta voda je svoje valove butala ob obalo pred njim, ko se je oziral za gejzirjem, kakšrnega si je predstavljal. Nekje v bližini moram zagledati izbruh vode, skorajda pare ... kot bi zemlja nebu želela poslati oblak ...
Zaslišal je nenaden šum, plusk vode, nato pa padec nečesa vročega, pa vendar tekočega, na tla. Sunkovito se je obrnil v smeri, od koder je zvok prihajal, kjer je še zadnji trenutek lahko ujel košček vode, kako pada proti tlom. Zadovoljno je stekel proti videnemu kraju, a se je dokaj hitro ustavil.
Z nogo je stopil na krhka tla, ki bi se kaj kmalu vdrla in mu odprla pot v globine zemlje, ako nebi v refleksu odskočil. Prekleto ... to bojišče ne bo nič manj zahrbtno kot tisto pri Vidasu. Dvignil je pogled in zagledal ozko, temno režo, okoli katere je še vedno izparevala voda. Od tod torej prihajajo te izbruhi razbeljene vode ... z Alcarin pa se bova morala boriti na krhkih tleh v njihovi okolici.
Previdnih korakov se je odpravil bližje kr reži, pa vendar je pazil, da je bil dovolj odmaknjen od nje. Zahrbtne vode, povrh vsega še vroče, si ni želel dotakniti. Sedaj mi preostane le še čakanje na mojo nasprotnico, je nejevoljno pomislil. V tej vročini si resnično ni želel ostati predolgo.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nessa
Glavna vilinka
Pridružen/-a: 31.07. 2007, 15:06
Prispevkov: 840
|
Objavljeno: 04 Dec 2008 21:39
Naslov sporočila: |
|
|
Sonce je svetilo na Ryanna, njegovi žarki so prodirali skozi topla oblačila in segrevali telo, ki je ljubilo mraz. Tla ob njem so bila tako krhka in vsake toliko časa je iz velike odprtine v njih na plano bruhnila para in vrela voda.
Izbruh je za nekaj trenutkov ponovno zakril sončne žarke, ki so pritiskali nanj, toda trenutek olajšanja je takoj prekinil val vročega zraka, ki je spremljal izbruh. Nekaj korakov se je odmaknil od gejzirja in z roko zastrl sonce, ki mu je sijalo v oči.
Nekje v daljavi se je iz modrine neba izvila silhueta ptice, ki se je počasi približevala. Ryann je najprej ni opazoval, a nenavadno približevanje sredi vročega dneva je v njem kmalu vzbudilo zanimanje in pogled je priklenil na ptico, ki se je bližala in bližala.
Pika je postala senca, senca je postala ptica in ptica je postala golob. Nekje nad Ryannom se je ustavil, nekaj trenutkov obstal v zraku, nato pa se usmeril proti tlom. Z lahkotnimi zamahi peruti se mu je bližal meter za metrom, dokler se njegove noge niso dotaknile tal ob Ryannovih stopalih. Sklonil se je, da bi ptico bolje videl, nato pa je opazil majhen zvitek, ki je bil zvit okoli golobove noge. Roko je stegnil proti kosu papirja in ptica je pustila, da ga je odstranil, nato pa se ponovno odrinila v zrak in izginila nekje v daljavi.
Ryann je svitek presenečeno odvil, pred očmi pa so mu zaplesale črke, ki so napovedale konec turnirja.
Turnir je po kraljevem ukazu preklican. Zmagovalca ni.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris
Poškodbe: /
**********************
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 09 Dec 2008 19:29
Naslov sporočila: |
|
|
Turnir je po kraljevem ukazu preklican. Zmagovalca ni.
Nenadno, nenapovedano sporočilo je Ryanna za trenutek ujelo v nepripravljenosti. Samo prazno je zrl v črke, ki so še vedno iskale pot do pravega mesta v njegovih možganih. In tako nenadoma, kot je prispelo sporočilo, ga je Ryann trenutek za tem sprejel. Konec je. Torej je bil ves trud, vse potovanje brez pravega smisla? Čutil je, kako v njem zopet naraščajo; jeza, bes - magija.
Majhen zvitek papirja je bil naslednji trenutek popolnoma obdan z zamrznjeno vlago; sončna svetloba pa se je od njega odbijala v vse smeri. Obrisi Ryannovih plamenov so led še vedno polnili s hladom in že je čutil, kako mu drvi iz globin podzavesti, prek grla na dan njegova slavna beseda -
"Prekleto!"
Kot urok je delovala na zamrznjeno tvorbo, ki se je v uničujočem navalu mraza iz Ryannove dlani raztreščila; številni majhni kosci ledu pa so padali proti razbeljenim tlom. Zaslišal je šumenje, ki je oznanjalo utekočinjenje razbitih delcev, a ni mu bilo mar. Sem je prišel in nekaj časa čakal kot tepec zato, da mu nek golob sporoči konec Turnirja. Resnično pripraven postopek. Še enkrat je preklel situacijo in se zazrl v silhueto ptice, ki je že skoraj izginila iz njegovega pogleda. Letela je nazaj proti Mestu.
Nekaj časa je le prazno zrl za njo v daljavo, kajti potreboval je nekaj trenutkov, da je pomiril razburkano notranjost. Naposled pa je le odločil, da je čas - jeza vročine v njegovi okolici ni odgnala. Pa odidem še jaz, je naveličano pomislil, svoj korak že usmerjajoč Mestu naproti.
... tako ali tako sem žejen.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
