 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
 Objavljeno: 03 Nov 2008 19:44
Naslov sporočila: Greben ob gozdu |
 |
|
Greben, ki leži tik ob gozdu iz katerega je prečudovit razgled v nebo.
Če bolje pogledaš, iz njega lahko vidiš gorovje, ki se razteza daleč v daljavi.
----------------------
Dekle je z svojim prijateljem prišla na rob grebena. Dan se je že pripravljal na počitek in nebo se je začelo jasniti. Nekaj časa sta poležavala na travi, ko se je izza gorovja začela prikazovati veličastna mati luna.
Katara je vstala, ter odšla na rob grebena. Stala je tam, ko je pred njo vstajala velika svetleča se krogla. Ko je že začela občudovati njeno lepoto, se je v ozadju zaslišal prečudoviti glas, zavijanja v luno. Volk je začel z svojo pesmijo, ki je odmevala daleč v dolino.
Bila je že tema in Lunina svetloba je obsevala okolico. Zdelo se je, kot da daje moč, novo energijo, s katero bi lahko naredil karkoli.
V luninem sijaju, se je pokazala volkova prava podoba. Črn kot noč, s svojimi očmi, ki so sijale kot zvezde v temni noči, je pel svojo prečudovito pesem in zdelo se je, kot da joka, joka v luno in ga ob tem ves svet posluša in žaluje z njim.
Katara je vdihnila svež zrak prepojen z vlago, ki je izhajala iz drevesnih senc in se tudi sama pridružila prijatelju.
Nagnila je glavo nazaj in zatulila v luno globoko iz dna srca, kot še nikoli.
Volk jo je pogledal in se razveselil, ter takoj nadaljeval z pesmijo in Katara mu je sledila. Pela sta še pozno v magično noč in zdelo se je, kot da ni stvari ki bi jima to lahko preprečila.
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
Objavljeno: 08 Nov 2008 22:02
Naslov sporočila: |
|
|
Tema se je počasi umikala svetlobi in ta je vstrajno zajemala svet. Luna se je umikala na mesečni počitek in narava se je zbujala.
Katara se je utrujena po neprespani noči vlekla kot megla. Moram na sprehod, da se pomirim. Bilo je megleno in vlažno. Stopala je po stezici skozi mračen gozd bo robu grebena. Skoraj vse listje je že odpadlo in razbelilo siva debla napol mrtvih dreves. Pa so zares mrtva, ali se samo pripravljajo na počitek, si je Katara postavila vprašanje na katerega ni pričakovala odgovora. Bila je nekoliko slabe volje, saj ji je neprespana noč in tuljenje v luno vzelo vso energijo.
O kaj bi dala za mehko posteljo; In tedaj jo je, kot nasprotje njene misli, zahrbtno ukrivljena brezova veja boleče udarila po obrazu. ŠMENT! besno jo je odlomila in zalučala stran. Zastala je na drevesu in kot da bi hotela pokazati svojo nemoč, se je začela majati in poskakovati. Nemoč na tem svetu karkoli spremeni... Potrto se je napotila naprej, izkati hrano.
Odpravila se je do skal, ki so ležale nekaj sto korakov proč in z svojim vedezom spominjale na pokopališče, skušala se je otresti teh neprijetnih misli, ki človeku hodijo po glavi, kadar je tečen in utrujen. Jutrenji vetrič je sovražno pihal vanjo, neke ptice so hodile po tleh in kljuvale v zemjo, kar je še bolj spominjalo na pokopališče. Iz njihovih oči je vejala hladna, črna praznina.
Na skalo se je vsedel krokar in osmeril svoje oči v Kataro. Te ptice so mrhovinaji kar ti da pomisleke, ko te začnejo zasledovati. Nikjer nimam miru, rajši se odpravim nazaj k volku.
Prispela je nazaj in se ulegla v visoko jesensko travo. Kako sem utrujena, ta utrujenost je prisotna celo ko počivam, je mlela misli in padla v spanec.
[/i]
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
