Nessa Glavna vilinka
Pridružen/-a: 31.07. 2007, 15:06 Prispevkov: 840
|
Objavljeno: 05 Nov 2008 19:29 Naslov sporočila: Vznožje gora |
|
|
Njena stopala so dobila ritem. Svoboda je utripala v njenih žilah, na sebi je imela dobre stare obleke, usnje je objemalo njeno kožo in jo grelo. Na hrbtu se ji je pozibaval tok, v njem nekaj puščic, v roki je imela nenapet lok. Kača se je zvila okoli njenega telesa in čutila je hrapave luske, kako se od časa do časa podrgnejo ob njeno kožo.
Ni vedela, kam gre. Bila je svobodna, lahko je šla kamorkoli je želela. In kaj je pravzaprav želela? Želela je užiti svobodo, ki se ji je ponujala. Ustavila se je in se zazrla v nebo, luna je sijala skozi režo med drevesnimi vejami. Spoznala je, da se je znašla na gozdnem robu, pred njo se je dvigalo vznožje gora, katerih vrhovi so se izgubljali v temi. Mogočnost, pred katero je obstala ji je vzela dih in skoznjo so drseli tako zelo oddaljeni spomini, ki so se zdeli kot sanje. Kača se je zvila okoli njenega vratu, se oprla na njena ramena in z jezičkom okušala zrak okoli sebe.
»Tu si se rodila, ne?« je rekla Nessa in s konicami prstov potegnila po luskastem telesu. Kača se je zvila navzdol po njeni nogi v travo. »Bi rada šla tja?« jo je vprašala Nessa, čeprav je že poznala odgovor. Kača je izginila nekam v podrastje, najverjetneje iskat kakšnega glodavca ali kuščarja.
Nessin pogled je nekaj trenutkov ostal na mestu, kjer je kača izginila med zelenje, nato pa se je zavedla loka v svoji roki in koliko časa pravzaprav že ni streljala. Tetiva je bila ohlapno ovita okoli krakov, les je bil na določenih mestih opraskan, toda lok je ostal njen stari lok. Tetivo je počasi odvila in ugotovila, da kljub barvi ni izgubila svoje prožnosti. Nekajkrat je s prsti potegnila po vrvici, da jo je zgladila, nato pa je napela kraka loka in tetivo nataknila med njiju.
Lok se je v njeni roki zdel tako lahek, ročaj se je tako zelo prilegal v njeno dlan. Puščico je nataknila na tetivo in z lokom pomerila v bližnje drevo. Njene misli so se, kot ponavadi za en trenutek zbistrile, ustavile, obstajal je le lok, puščica in grča na drevesu, ki jo je imela namen zadeti. Njeni prsti so mirno spustili tetivo, njeno telo je trznilo, ko je puščica poletela in za sabo pustila švist. Nekaj dlani nad točko, v katero je ciljala se je les raztreščil v zobotrebce, kovinska konica pa se je zarila globoko v drevo.
Še znam, je veselo pomislila. In še temno je …
Kača se je zalesketala v lunini svetlobi ob njenih nogah in videti je bilo, da je jedla. Zdrsnila je po njeni nogi navzgor in Nessa je vedela, da je čas za odhod. Lok je namestila na svoj trup in se odpravila naprej. Gore so se dvigale nad njo in njihovi vrhovi so se počasi kazali izza zavese teme. Nekje v daljavi je vzhajalo sonce.
[brez navidiha čist.] _________________ 400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris
Poškodbe: /
**********************
|
|