 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Ria
Demonka
Pridružen/-a: 27.09. 2007, 12:39
Prispevkov: 12
|
 Objavljeno: 10 Okt 2007 10:10
Naslov sporočila: |
 |
|
Ria je pritekla do njih...boj je opazovala medtem ko je sedela na nekem kamnu. oči so se ji ognjeno svetile : "tole je bila pa kar uredu predstava"..z nasmehom na obrazu je še dodala: "pa sem že mislila, da bom morala priskočiti na pomoč" nasmešek se ji je še bolj široko razlezel. nenadoma pa je nasmešek popolnoma izginil.."ne vem kdo ste, a v vas vidim Moč"...potem jim je le tiho sledila...vedela je, da ji ne zaupajo, vendar ji je po dveh letih samote prijalo že samo dejstvo, da je ne sovražijo...vsaj ne še...
prvič je zatrla svoje arogantno obnašanje, ki je nastalo že kot obrambni mehanizem proti svetu in vprašala: "grem lahko z vami?"
_________________
the world sleeps, but i remaine...
2000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 10 Okt 2007 15:41
Naslov sporočila: |
|
|
Luna je skomignila z rameni. Demonka je že vedela. Šli bodo ven, ona pa naj gre zraven če hoče. Ni se preveč obremenjevala, pa tudi motila je ni. Želela je čim prej stran od tod. Ta kraj ji sploh ni bil všeč.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryukh
Demon
Pridružen/-a: 10.10. 2007, 20:12
Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 11 Okt 2007 18:44
Naslov sporočila: |
|
|
Stopal je proti veliki dvorani podzemlja. Proti dvorani v kateri je preživel večino svojega življenja, svoje bed in dolge trenutke samote, ki so se vlekli v večnost. Tiho je hodil po breznu, v ušesih mu je odmeval zvok vsakega kamenčka, ki ga je brcnil izpred nog. Zamišljeno je gledal v tla, njegov pogled je bil mrzel, izraz nerazberljiv, bled.. Svoje rdeče oče je vzdignil k stropu jame, nato pa je pogled spustil do jezera, ki je mirno počivalo na sredini jame. Iz kapnikov na stropu je kapljala voda , vsaka je imela svojo zgodbo, zgodbo, ki je bila skrita vsem očem. Kako je začela svojo pot kot kaplja v oblakih, kako je nato namočila suha tla in skozi apnenec pronicala do kapnikov.
Ryukh se je izgubljal ni več imel nadzora nad svojimi potezami, vsega mu ju bilo dovolj. Ni mu bilo več živeti, a vendar ga je nekaj gnalo, tista misel na to, zakaj je drugačen. Vsedel se je na skalo, ki je počivala tik ob vodi, prijel kamen, ter ga zalučal v jezero, tako je naredil še z naslednjim. Poslušal je zvok, ki je spremljal letenja kamna skozi zrak, dokler ni z zamolklim "gluk" potonil na dno.
Samo razmišljal je o tem ali se še izplača obdržati stike s svetom, ali potoniti v večno temo in ogenj. Lasje so mu padli na obraz in krila je skrčil okoli svojega telesa, da je bilo mogoče videti le še črno gmoto na sredini. Kaj bo z menoj..
_________________
2000 zlatnikov |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tariel
Maginja
Pridružen/-a: 10.10. 2007, 20:15
Prispevkov: 7
Kraj: × Somwhere in hell ×
|
Objavljeno: 11 Okt 2007 19:00
Naslov sporočila: |
|
|
Stala je, skrita za velikim jamskim stebrom, razmiščjujoč o zunanjem svetu. Svetu, ki ga je oboževala in pogrešala, o svetu, kamor ni morala oditi. Zato, ker je bila preveč zaposlena s tem, da gnije v podzemlju. Nenadoma so njeno razmišljanje prekinili glasni zvoki. Obrnila se je, in zagledala nekega demona, ki si je čas skrajšal z brcanjem kamnov. Zavila je z očmi in popravila svoje črne lase, da se je ni videlo. Spet je pomislila na svež zrak in ostale mage, zbrane v gorah. Za nekaj minut se je znašla v svojem sanjskem svetu, kamor ni imel vstopa nihče drug, razen nje.
A nekaj jo je prepričalo, da je pogledala nazaj. Previdno je stopila korak stran od stebra in pogledala proti jezeru. Bilžal se m je mlad demon, in ni bil videti preveč srečen. Morda mu lahko pomagam. je pomsilila, nato pa te misli takoj opustila. Kdo pa se briga za demone.
Že je hotela odmakniti svoj pogled, ko je ugotovila, da je od demona ostala le še črna gmota. Zapustila je svoje skrivališče, in se odločila, da se mu približa. Ni vedela, kaj jo je vleklo tja, a nenadoma je stala tik ob njem. Ni čakala, da dvigne pogled, vendar se ga je takoj dotaknila z bledo roko. Nato si je na obraz nadela hladen izraz in počakala, da dvigne glavo.
_________________
× 2000 zlatikov
× čarovna palica
× stanje: zdrava
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryukh
Demon
Pridružen/-a: 10.10. 2007, 20:12
Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 14 Okt 2007 19:39
Naslov sporočila: |
|
|
Samo tiho je čemel tam in ni opazil osebe, ki se mu je približala... Ni se nadejal, da bodo njegova ramena začutila dotik hladne roke, ki jo je nanjo položila neka maginja. V trenutku je demon odskočil s kamna na keterem je čemel.. Razširil je krila in se vzdignil visoko pod strop jame, ki je svojo zaščito metala na jezero.
Ryukh ni maral družbe, premeril je osebo, ki je pravkar stopila na tla zemlje, na tista tla v katera je demon izlival svoja čustva, svoje skrbi, osamljenost...
"Kdo si ti in kaj iščeš tukaj", je nato začel z demonskim glasom. Premeril je osebo od glave do peta in spet nazaj, nato pa se obrnil proti skalam nasproti tiste na kateri je malo poprej sedel.. Njegova krila so zarezala tiho ozračje jame.. Kaj spet želijo od mene.. Si je mislil ko je zatonil med skalovje..
_________________
2000 zlatnikov |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tariel
Maginja
Pridružen/-a: 10.10. 2007, 20:15
Prispevkov: 7
Kraj: × Somwhere in hell ×
|
Objavljeno: 14 Okt 2007 19:55
Naslov sporočila: |
|
|
Tariel se ni prestrašila demonove reakcije, a veesno ni priščakovala tega, da bo letel. Stopila je korak nazaj in pustila, da se na njen obraz prikrade nasmešek. Pogledala je svojega sogovornika in mu odgovorila z rahlim pomehom: "Tariel sem, dekle iz rodu magov. Tu sem, ker je podzemlje moj dom." Zadnji dve besedi je poudarila in gledala demona, kako se je odmikal stran od nje, kot da bi bila morilka ali kaj podobnega. Ni počakala, da bi kaj rekel, saj je njena radovednost premagala vse. "Kdo si ti, žalosten demon?" je potihem in z glasom, neznačilnim zanjo vprašala.
Nato je stegnila svojo roko in si popravila dolg rokav svoje črne obleke. Že dolgo se ji ni zgodilo nič takega. Da bi hladna Tariel izginila in da bi prišla prijazna Tariel, ki se zmeni za osamljene demone in vse težave tega sveta. Stresla je z lasmi, da so se razpršili na vse strani, in se vsedla na kapnik, podoben stolu. To ni bila ona. A vseeno je zbrala svoje misli in v njenih očeh je poblisnilo. Začela se je zdolgočaseno igrati z nitko, ki je gledala iz njenega rokava in čakati, da njen takoimenovani sogovornik odgovori.
_________________
× 2000 zlatikov
× čarovna palica
× stanje: zdrava
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
