Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

prodajalec · NPC Pridružen/-a: 13.10. 2007, 09:03 Prispevkov: 79

Tu prebiva stara čarovnica, ki izdeluje najrazličnejše zvarke in napoje – magom in elementalom pa prodaja tudi čarovne palice in elementalne palice.

- ljubezenski napoj (deluje en mesec)(500 z)
- napoj nevidnosti (deluje en dan) (300 z)
- napoj omrtvičenosti (popolnoma ohromi sovražnika, deluje pol dneva)(300 z)
- strup (ne ubije, a precej oslabi)(200 z)
- napoj moči (da nečloveško moč, deluje dve uri)(200 z)
- elementalna palica (le za elementale) (500 z)
- napoji in zvarki po naročilu

- palica ognja (le za mage)(1000 z)
- palica vode (le za mage) (1000 z)
- palica zraka (le za mage) (1000 z)
- palica zemlje (le za mage) (1000 z)
- palica dneva (le za mage)(2000 z)
- palica noči (le za mage)(2000 z)

Sabrina · Vilinka Pridružen/-a: 12.09. 2007, 20:54 Prispevkov: 37

Kočica je bila majhna, lesena, pa vendar je dajala vtis neke čarobnosti in obstoja. sabrina je skočila s svojega oslička in s obrnila proti svojima sopotnicama. Nasmehnila se je in nato odlično stopila proti vratom. Čarovnice ni še nikoli videla, toda mama je veliko govorila o njej. Odločno je odrinila škripajoča vrata in jih priprla ravno toliko, da je lahko pogledala, ali je kdo tam. Skoraj ničesar ni videla in le zrla je v temo pred sabo. Zaznala je nenavadne vonje, pa tudi medel sij ognja na drugi strani kočice. Toda po sobi je plesal gost, bel dim, ki je zakrival pogled na vse. "Ali je kdo tu?" je tiho, toda odločno zaklicala Sabrina. Nič, le tišina. Zaprla je vrata in se obrnila k Lucy in Tjash ter zmajala z glavo. Že je hotela oditi, ko je iz notranjosti zaslišala korake in vrata za njo so se škripaje odprla. Pred njimi je stala drobna ženička, dokaj nenavadna na pogled. Sabrina je spregovorila: "Živijo, sem sabrina, hči Luone, vilinke. Izginila je in..." Zmanjkalo ji je besed. Samo zrla je v starko pred sabo in upala, da bo kaj vedela.

((a mislte, da lahko pišemo, kot čarovnica, ali bo Nessa pisala? mal sm u dilemi, kr ma tut tuki trgovino... kaj naj?))
_________________
1300 zlatnikov
govoreči osel

lok

POŠKODBE: ni

Luna · Objavljeno: 14 Jan 2009 21:23 Naslov sporočila:

Luna je pogoltnila slino, ko so stopili bliže in se ozrla po njenih sopotnikih. Zevs in Matador sta stala nedaleč stran, pa tudi Ryann in Katara sta bila blizu. Končno so prispeli do čarovničine koče, kjer so se odločili, da bodo poskusili poiskati odgovore na njihova vprašanja.
Ozrla se je po čutari, ki je visela na Ryannovem pasu in nato previdno, toda odločno stopila dalje.
Bodi pazljiva, je za njo tiho zapredel Zevs, ki je ostal ob Matadorju, kot jima je naročila, konj pa jo je spremljal s svojimi toplimi čenimi očmi in ji želel srečo, ko je sonce osvetljevalo njegovo zlato grivo.
Saj ne grem sama, jima je hitro odvrnila in se nato s Kataro in Ryannom ob strani odpravila proti kočici.
Čeprav ni želela narediti prvega koraka je pred vrati stopila naprej in potrkala. Iz hišice je prihajalo kup različnih vonjav, ki so bile za njena čutila nekaj povsem novega in nerazpoznavnega. Toda vonj ni bil neprijeten. Stopila je korak nazaj od vrat in čakala, kaj se bo zgodilo. Že je pomislila, da čarovnice ni doma, ali da jih ne sliši, ko se ji je zazdelo, da je v notranjosti prostora zaznala premikanje. Bežno se je ozrla h levu katerega griva se je nasršila in pogled zožal, nato pa se je ozrla k Matadorju, ki se je prestopil naprej in z nogo začel udarjati ob tla.
Mislim, da prihaja, si je mislila in čakala, da jim bo starka odprla. Še vedno ni vedela zakaj, toda imela je slab občutek.
Predolgo sem živela z živalmi, si je dopovedovala, gfloboko vzdihnila in čeprav se je pomirila in se ohrabrila, je svareči občutek ni zapustil.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Kot bi mignil, je bilo Mesto za njimi, dobro poznani objem dreves pa jih je pogoltnil vase. Vsi poznamo pot, je pomislil Ryann. No ... vsaj okvirno. A vseeno nebi smelo biti prevelikih težav. Lunina lev in konj sta v zmernem tempu spremljala skupino, medtem ko je Volk ob Katarinem dovoljenju izginil.
Blizu smo, je Ryann pomislil, kajti zaznal je eksotične vonjave, ki za gozd sam sicer niso značilne. Že čez nekaj korakov se je izza dreves prikazal obris čarovničinega doma, Ryann pa je tedaj premleval dogajanje v nalogi doslej. Lunine zadnje besede pred odhodom iz orožarne, je bila misel, ki se mu je motala po glavi. Dejansko obstaja verjetnost, da strup ob daljši izpostavljenosti razžira svojo okolico ...
Pred vhodom so obstali, Luna pa je potrkala na lesena vrata. Ne da bi se zmenil za trenutno dogajanje, je s pogledom obšel čutaro za svojim pasom. Za sedaj še ni videti poškodovana, je pomislil. Vodo smo le prinesli do našega trenutnega cilja.
Odločil je, da je najbolje počakati na prihod čarovnice, če bodo le-tega sploh dočakali; zato je pogledoval od enega do drugega člana skupine, ki je sodeloval v nalogi. Tako Luna kot Katara sta dajali vtis pripravljenosti, kar je Ryanna nekoliko presenečalo. Resda je pripravljenost na vse dobra lastnost, pa vendar ... tu imamo opravka s komaj-še-živečo starko. Malce več sproščenosti, na tej točki še nimamo poznanega razloga za skrbi.
Zavzdihnil je, svoje misli držeč v glavi, nakar je pogled obrnil proti vratom. Morda se mu je zgolj zazdelo, a izza vrat je bilo slišati vedno glasnejše korake.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Stali so pred vrati, kot več stoletij stara zakoreninjena drevesa. Luna je potrkala in za vrati se je nekaj zgodilo. Koraki so postajala vse glasnejši, vse bližje so, si je mislila Katara in napela ušesa. Lesena tla so škripala pod nogami za vrati, a ko so se le te približale, so se koraki vstavili. Zvok je izginil, zapihal je le vetrič in vsem trem popotnikom razmršil lase.

Nekaj časa se ni dogajalo nič. Le stali so pred vrati in čakali kaj se bo zgodilo.
Katara pa je le globoko vdihnila gozdni zrak in prijela za kljuko starih vrat.
A njeno začudenje so bila ta odklenjena in z roko jih je potisnila navznoter, tako da so se odprla. V temen prostor je prodrla svetloba, takoj ko so se katarine slabe oči navadile na temo, je videla da v prostoru ni nikogar.
Morda se motim, ali nismo prej vsi slišali korakov?, si je katara govorila v mislih. Z roko je prijela za meč, pa čeprav je vedela, da meč proti čarovniji nima velikega očinka, a vseeno se je počutila varneje.
Pogledala je luno in Ryanna, ter nepremišljeno vstopila v staro, trohnelo kočico.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Amarië · NPC Pridružen/-a: 20.09. 2007, 16:26 Prispevkov: 43

Ko so se vrata lesene koče odprla in preden so se vaše oči privadile na temno notranjost, ste zaslišali hripav glas stare ženice: "Vstopite, vstopite tujci!"
Previdno ste vstopili v notranjost in se razgledali po prostoru. S stropa so visela vsa mogoča zelišča in police so bile polne raznoraznih stekleničk in posodic z neznanimi tekočinami. Za leseno mizo, ki je bila do roba nadevana s starimi, rjavimi papirji in čudnimi lesenimi pripravami, je sedela stara ženica.
Njeni lasje so bili beli kot sneg in na zgubanem obrazu je čas pustil svoje sledove. Kljub visoki starosti, pa so starkine oči še vedno živahno gledale v svet, na ustnicah pa ji je venomer igral skrivnosten nasmešek.
"Kaj vas je prineslo v ta konec gozda ljudje?" vas je ogovorila čarovnica in preiskujoče pogledala od enega do drugega. Izraz na njenem obrazu je kazal, da ji razlog vašega obiska ni popolnoma tuj, pa vendar je vprašala: "Ste prinesli zlatnike, da vam pokažem svoje trike? Ali vas nuja pripeljala in mislite, da vam bom jaz lahko pomagala?"
Nasmehnila se je svojemu pozdravu in se pričakujoče zazrla v vas.
_________________
Veliko življenj, ena pot.
Veliko smrti, en cilj.
Veliko čustev, ena ljubezen.
Veliko žalosti, eno trpljenje!

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Katara je odrinila vrata in vstopila v temačen prostor, ki je predstavljal notranjost čarovničine koče. Z mečem v roki je stala in pričakovala neznano, ko se je zaslišal suh, a še vedno živ glas starke: "Vstopite, vstopite, tujci!" Tudi Ryann in Luna sta tedaj sprejela njeno povabilo in kljub Ryannovemu preziranju ter Lunini nezaupljivosti, vstopila v prostor.
Vonjave, ki so jih zaznavali že zunaj koče, so lahko v prostoru čutili še toliko bolj, prav tako je izstopala kočina nenavadna notranjost, ko so se končno navadili teme. Vse to in pogled na coprnico je Ryanna pustilo v molku, saj ni želel svojega prezirljivega mnenja o starki izreči naglas. A tedaj je tišino prekinila sama: "Kaj vas je prineslo v ta konec gozda, ljudje? Ste prinesli zlatnike, da vam pokažem svoje trike? Ali vas nuja pripeljala in mislite, da vam bom jaz lahko pomagala?"
Ryannu lesk v njenih očeh ni bil povsem po godu. Nekaj plete. A če smo prišli tako daleč, se lahko prepustimo njeni mali 'miselni igrici'. Spregovoril je: "Prišli smo v iskanju nasveta, ne vaših dobrin ali spretnosti, coprnica. Morda drugo, bomo videli." Izza pasu je tedaj vzel čutaro in jo, mirujočo na njegovi razprti dlani približal čarovnici. "Kakorkoli že: nekaj mi pravi, da vam stanje Mesta ni povsem nezano. Zastrupljena voda v mestnem vodnjaku in tako dalje. V tej čutari je vzorec vode, ki smo jo po nasvetu prineslu k vam. Če nam znate kaj povedati o značaju strupa v tej vodi, ali pa ste morda pripravljeni tudi sami posredovati kakšen nasvet, bomo poslušali." Njegov glas je potihnil, čarovnici še vedno moleč čutaro pa je pričakoval njene nadaljne besede.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Stali so kot pribiti v tla in le čakali, da bi jim oči pokazale več...
Katarine slabe oči ji niso ravno koristile, zato se je zanesla bolj na svoja dobra ošesa. Zaslišala je globoko dihanje nedaleč stran in takoj tja obrnila pogled. Nekaj časa je minilo, ko je oseba spregovorila.
Katara je opazila lase bele kot sneg, kot odeja prahu čez star razmaličen obraz. Njen gas je bil tak kod da bi poslušal hropenje in z izjemno zbranostjo je mogla katara razločiti besede. Počasi je pospravila meč in stopila korak nazaj, ko so se vrata zaprla in prostor je zalila še večja tema.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Amarië · NPC Pridružen/-a: 20.09. 2007, 16:26 Prispevkov: 43

Čarovnica js s svojimi preiskujočimi očmi, zavrtala v fanta, ki jo je ogovoril. "Zastrupljena voda praviš..in to v mestnem vodnjaku!!Kdo bi si mislil?!" njene besede so izražale presenečenje, njen obraz pa je ostal brezizrazen. S svojimi raskavimi rokami je pograbila čutarico, jo odčepila in povonjala tekočino, ki se je skrivala v notranjosti.
Brez besed je začela brskati po svojih policah in na mizo prinašati nenavadne priprave, razne steklene posodice, stekleničke, v katerih so bile shranjene raznobarvne tekočine, razne lesene in steklene palčke in mimogrede je na ogenj v ognjišču vrgla še eno debelo poleno.
Ko je to vse pripravila, je začela strup vlivati v steklene kozačke, ga mešati z različnimi tekočinami in vanj pomakala različna zelišča. Nekaj kozarčkov je potem položila na rešeto, ki je bilo namščeno nad ognjem. Kmalu je bil majhen prostor napolnjen z dimom in različnimi vonjavami. Vendar čarovnica se ni pustila motiti, še naprej se je sukala okoli in mešala svoje pripravke.

Ko se vam je zdelo, da že ure in ure čakate na njeno sodbo, vam je pred nos pomolila majhen steklen kozarček, iz katerega se je še vedno kadilo, tekočina, v njem pa je bila krvavo rdeče barve.
"Tole je vaš odgovor!" je rekla čarovnica, in se glasno zakrohotala. "Veste, da strup, ki je usoden za človeka, včasih drugim bitjem našega sveta ne škoduje. Tale strup, je škodljiv samo ljudem in zelo pripraven za iztrebljanje človeške rase..." počakala je za trenutek, da bi videla, kako so njene besede učinkovale na zbrane. Nato je nadaljevala: "Obstaja poseba vrsta ribe, ki je v tekočih vodah popolnoma neškodljiva, pečena je menda celo zelo dobra..Pa vendar, če se ta riba naseli v kakšnem majnšem jezercu ali vodnjaku...je voda zastrupljena, vsaj za ljudi."
Začela je pospravljati po svoji kočuri in izpraznjevati steklene kozarčke, ki jih je prej napolnila s strupom.
_________________
Veliko življenj, ena pot.
Veliko smrti, en cilj.
Veliko čustev, ena ljubezen.
Veliko žalosti, eno trpljenje!

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Starka je z zanimanjem povpraševala Ryanna o zastrupljeni vodi. A ko ji je le ta odgovoril je njen glas zvenel presenečen. Katara je skrbno opazovala vsak starkin gib in ni spustila oči iz nje. Čarovnica se ni zemila za to in je le nadaljevala z 'preiskavo'.
S svojimi raskavimi rokami je pograbila čutarico izza Ryannovega pasu in povonjala tekočino. …Morda ima prav tako kot jaz odlično razvit voh… si je mislila katara in zapičila svoj pogled v starko. Brez kakeršnega koli pojasnila je obložila čutaro na mizo in začela iskati različne snovi, šalčke itd…
Ogenj v ognjišču je toplo plapolal medtem ko je starka mešala različne napoje.
..Le zakaj nam pomaga… je katara sama sebi postavila vprašanje na katerega ni ravno pričakovala odgovora.
Nato je pogledala Ryanna ki je enako kot luna z velikim zanimanjem opazoval belolaso čarovnico. Katara je globoko vdihnila in se spet zatopila v delo čarovnice.
Takoj ko je obrnila pogled proti njej, je ta vrgla na ogenj poleno in goreč plamen se je razvnel v čudovit a nevaren ogenj.
Tako stekleničke so bile na mizi in čarovnica je začela zlivati, prelivati mešati… Katari ni bilo nič jasno a vseeno je opazovala in opazovala. Nekaj posodic je čarovnica postavila nad ogenj in ni minilo dolgo časa ko se je iz njih začelo kaditi.
Prostor so preplavile vonjave in dim je stopil v dobri katarin nos, da je ta kihnila.
Še nekajkrat je vdihnila, ko jo je zaradi vonjav začela boleti glava. …bolje bo da diham skozi usta… je rekla, saj ni bila navajena na toliko močnih vonjav skupaj.
A da je bilo vse skupaj še boljše, jim je čarovnica pred nos pomolila kozarček z neko rdečo snovjo. Katara je obrnila pogled v drugo stran, saj ni hotela še večji bolečin. "Tole je vaš odgovor!" je nato rekla starka in vsi trije so bili presenečeni.
Starka je razlagala, da je strup namenjen le za izstrebljanje ljudi. ''Le kdo bi to storil'' je rekla naglas in se ozrla proti Luni. Odgovor se skriva v ribi???? Je katari odmevalo v glavi, ko jim je čarovnica zaupala. A še predno so ji lahko postavili kakeršno koli vprašanje je starka že pobirala stvari in izginila.
Katara je stopila in kočice in se prijela za glavo, ''Super kaj bomo sedaj? Kako bomo pregnali ribo iz vode? '' je rekla naglas z precej naveličanim glasom.
''Mislim da je najbolje da se vrnemo v mesto, a prej poiščimo v gozdu še kakšno zalogo pitne vode. A ker bo kmalu padel mrak, je najbolje da v gozdu tudi prenočimo. Kaj pravita? ''
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Luna · Objavljeno: 07 Feb 2009 08:28 Naslov sporočila:

Luna je molče razmišljala o vsem skupaj. Kako bi bila lahko kriva riba? Dolgo je še mlela podatke v svoji glavi, preden je spregovorila. Ozrla se je h Katari in ji odgovorila: "Katara, prav imaš. Ribe moramo čim prej spraviti z vodnjaka. Toda vprašanje je, ali bo strup izginil." Ozrla se je še k Ryannu in spet nazaj h Katari, da bi jima lahko čim bolje predstavila svoja razmišljanja.
"Mislim, da moramo najprej ugotoviti, od kod vodnjak dobiva vodo. Morda ribe živijo v tistem viru tekoče vode in se zežave ne bomo mogli rešiti. Morda pa je to nekdo storil, toda zakaj bi kdo želel iztrebiti celotno človeško raso?" Za hip je umolknila, nato pa je vprašala: "Ali vesta, kako je vodnjak zgrajen?" Hitro je pojasnila svoje vprašanje: "To je pravzaprav naslednji način, da bomo ugotovili, ali je kdo to storil namerno... Če v vodnjak priteka voda skozi rešetke ali kovinsko mrežo, ribe verjetno ne morejo skozi. Tako nam ne bo treba iskati vira naše vode, ki je lahko podtalen in bi imeli lahko zaradi tega kar precej težav. Zdaj pa... kaj se vama zdi lažje?"
Ko je končala se je ozrla po čarovnici, da bi videla, kaj na to pravi starka, toda ženice ni opazila in s tem se tudi ni preveč obremenjevala. Tako se je obrnila nazaj k toivarišema in rekla Katari: "Strinjam se s tabo. Poiskati moramo pitno vodo in morda ne bi bilo slabo, če jutri tudi meščanom predlagamo, da si grejo po vodo. Brez vode ne bodo mogli dolgo živeti..."
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Čarovnica je sprejela čutarico, nakar je pričela izvajati Ryannu nepoznane postopke. Koča je bila z vsakim trenutkom napolnjena z drugimi vonjavami, naposled pa je čarovnica trojici pomolila v kozarčku mirujočo tekočino. Iz njene neprosojne rdečine se je še vedno kadilo.
Ryann je poslušal čarovničine besede, ki so razložile lastnosti strupa. A nekaj v čarovničini razlagi je bilo pomanjkljivo. Heh ... prvič slišim za tako ribo. In strup, ki je škodljiv samo ljudjem ... to je pomemben podatek. Morda je ženska že nekoliko stara in se ji meša v glavi, a nekako je pozabila povedati povezavo med ribo in strupom. Najprej razlaga o strupu, nakar preide na ribo, katere prisotnost zastruplja vodo. Kaj dejansko riba napravi z vodo?
Tako zamišljen je ugotovil, da sta dekleti že izstopili iz koče. Skomignil je z rameni, nakar je pristopil k čarovničini mizi. Čutarica je bila sedaj že prazna, njeno vsebino je čarovnica v celoti porabila za svoje nenavadne poskuse. Brez besed jo je pograbil in jo zopet pospravil za svoj pas, nato pa še sam zapustil kočo.

Uspel je slišati pogovor, ki se je ta čas odvijal med dekletoma. Že nekoliko naveličano je pristopil in jima posredoval še lastno mnenje: "Kako je sestavljen vodnjak, je pomemben podatek. A iskati ga bomo morali na drugem mestu, če se bo izkazalo, da je nujno potreben. Če se starka le ne moti, imamo sedaj mnogo boljšo idejo, kako nadaljevati z nalogo."
Obrnil se je proti Katari: "Prav imaš, vsi bomo trezneje mislili, če nas ne bo pestila žeja. A utrujenosti še ne čutim, nasploh se mi zdijo daljši postanki ta trenutek dokaj nepotrebni. Če torej na poti nazaj v Mesto naletimo na kakšen vir vode, ga vsekakor izkoristimo. A v Mesto se moramo vrniti čim prej."
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Stopili sta iz kočice in nadaljevali svoj pogovor. Sledil jima je še Ryann. Vsi so se strinjali ko je dejal da se odpravijo proti mestu in da spotoma napolnijo čutarico in se odžejajo.

Katara je hitro vzela pod pot pod noge in začela z hojo, ki je bila kar se da prilagojena sopotnikoma. Sama ni bila ravno vajena toliko hoditi, rajši je tekla. Nekaj časa je vladala tišina in spremljal jih je le zvok vetra, ki je nežno pihal skozi veje dreves.
Nekaj časa so še hodili, ko se je v bližini zaslišal prečudoviti zvok žuborenja vode.
Katara je obrnila svoje desno oho proti zvoku, da se je prepričala če sliši prav. Luna in Ryann žuborenja še nista slišala zato je dejala: Pridita tam je voda.
Le rahlo so krenili iz poti in kmalu so pred seboj zagledali lep zeleno-moder potoček.
Katara je nagnila usta v vodo in z užitkom pila. Nato se je dvignila in pogledala navzgor proti potoku. Zdelo se ji je kot da nekaj vidi. A ker so njene oči bol slabe, ni vedela ali vidi prav, ko se je ta stvar začela pomikati proti njej. Sledila mu je z pogledom, ko je nazadnje videla da je le volk. Ves vesel je skočil katari v objem in v pozdrav rahlo zalajal.
Medtem je Ryann že napolnil čutarico z vodo. Katara pa je zakopala svoj obraz v črn kožušček, nato pa je vstala in rekla; pojdimo dalje. Čimprej moramo priti v mesto je še dodala in se zagledala Ryanna, ki je stal tam in jo gledal. Njegovo oči so se ji za trenutek zazdele tako domače, kot bi ga poznala že večno. Volk je nato stekel naprej, se nato vstavil zalajal in pritekel nazaj. Zdelo se je kot da tudi on ve da morajo nadaljevati in katara mu je sledila.
Spet so se vrnili na pot, staro trgovsko pot, ki je zanesljivo peljala do mesta.
Ob njej so rasle borovnice, ki so jih obglodale vrane. Na poti se je le redko pojavil kakšen kamen, kar je močno olajšalo dolgo hojo.
Vsi trije so hodili, besede so bile odveč, saj so se vsi odpravili v mesto le z enim namenom, da uničijo ribo ki škoduje ljudem. Še preden pa so se Katara, Ryann in Luna tega popolnoma zavedali, so že stali na tlakovanih ulicah mesta.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli