Lyra
Demonka
Pridružen/-a: 06.08. 2008, 13:33
Prispevkov: 76
|
 Objavljeno: 13 Okt 2008 14:10
Naslov sporočila: |
 |
|
Lyra je po dolgem potovanju vse od reke Vidas do gorovja Linwëlin naposled le prispela do majhne, a še kar obetavne gorske okrepčevalnice, od katere si je obetala poživilni napitek in napojitev svojega Emeralda. Tukaj sva, Emerald. Poišči si kraj, kjer boš preživel naslednjih nekaj ur, mu je na uho zašepetala Lyra. Vdihnila je zrak te okrepčćevalnice. Bil je prepojen z vonjem svetlega piva, a začuda je to ni motilo. Za eno mizo je videla nekaj starejših moških, ki so se glasno pogovarjali ter sproti pilipivo. Takoj je pomislila, da so to samo stalne stranke in da se za njo ne bodo kaj preveč menili, pa vseeno je sklenila, da bo ohranila eno oko v preži, če bi se slučajno situacija obrnila v njeno smolo in bi se debelušne postave za naslednjo mizo vse pijane odločile, da jo napadejo. Še sama je pomahala natakarici ter naročila zase skodelico vroče čokolade, za Emeralda pa skledo tople vode.
Njeno naročilo je kmalu zatavalo za njeno mizo in z olajšanjem je Lyra potisnila skledo segrete vode proti svojemu rjavcu, sama pa se je navdušeno lotila vroče, stopljene čokolade. Medtem je premišljevala, če je njeno potovanje zares najbolj pametno. Navsezadnje nikoli ne veš, kaj te čaka na naslednji postojanki. A Lyra je kljub vsemu imela pogum v pesteh, kot Demon pa si je lahko obetala tudi malce večje strahospoštovanje v pripadnikih drugih ras. Zazrla se je skozi majhno lino, ki naj bi služila kot okno, jo na hitro obrisala s priloženim servetom ter se zagledala v pokrajino. Gorovje Linwëlin morda res ni bilo najbolj primerno bivališče za dolgi rok, a vseeno ga bo raziskala, ker si je močno želela spoznati ves svet Palanin in inič ni bilo izjema. Za hip je pomislila, kako bo pot nadaljevala, ko prileze s tega gorovja. Planjavo je nameravala pustiti nazadnje, saj sta se tam bojevali Ilae in Iara in oglasila se bo pri njima, ko bosta svoj boj tam končali. Nato pa bo potovala skupaj s poraženko tega dvoboja vse dokler ne pade še druga.
Malce ji je bilo žal, ker Neznanih dežel ni bilo mogoče obiskati, a vseeno si nikakor ni želela sinhronega napada Tistih, ki so prišli iz morja nad neizkušeno mlado Demonko, ki se je resda dobro in rada bojevala, a nikakor ni vedela, kako močne znajo biti Neznane rase, o katerih se je veliko govorilo, a le malo slišalo.
Kaj pa ti misliš, konj moj? je Lyra svojega konja vprašala z malce žalostnim pogledom. Njen konj je kot vedno izjemno inteligentno zrl predse ter počasi pil ponujeno vodo. Lyra je opazila, da se je že ohladila; kakor njena čokolada. Spila jo je, dokler je bila še topla, nato pa se je znova obrnila k Emeraldu. Kmalu bova šla naprej, mu je zašepetala ter mu poskušala vsiliti še malo preostanka svoje čokolade, a bila pri tem zavrnjena; Emerald očitno ni bil vajen tako močnega in poživljajočega okusa. Zato je sama spila, kar je še ostalo ter opazila, da je tudi konjeva skleda prazna. Odprla je svojo platneno torbo terpregledala svoje imetje. Našla je nekaj denarja; ne veliko, a dosti za njene potrebe; čutarico, polno vode z zdravilnim učinkom iz izvira reke Vidas, sedem popravljenih puščic z železnimi konicami, svojo leseno skledo ter leseno žlico ter nekaj kolobarjev nasekane veje iz Začaranega gozda.
Pogladila je vse posebej, nato pa svojo torbo zaprla. Poslovila se je od okrepčevalnice in njenih strank, zunaj zajahala Emeralda ter se podala na pot po gorovju Linwëlin; po turobni, nerodovitni pokrajini, ki pa je vseeno dajala občutek moči ini gotovosti. Emeraldu je dala znak, naj začne poćasi pešačitč skozi skale, sama pa se je še zadnjič ozrla proti okrepčevalnici, ki jo bo ob koncu potovanja po tej gorski verigi nedvomno še enkrat obiskala.
_________________
-----
850 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
črn plašč
dvorezni meč
rjavec Emerald
Poškodbe: brazgotina na licu |
|
