 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
 Objavljeno: 14 Okt 2008 08:42
Naslov sporočila: |
 |
|
"Hvala," ji je odgovorila Luna in občudojoče strmela v Kataro. Kljub rani je gibko vstala in skupaj sta se odpravili iz puščave. Hodili sta v tišini in Lune se je ponovno začela polaščati utrujenost. Še sreča, da nisva bili tu več kot dan, je pomislila in hodila naprej, korak za korakom, odločna da doseže svoje naravno okolje - gozd.
Ko je v daljavi zagledala zelene lise je veselo zavpila: "Gozd!" in pospešila korak. Toda ni vedela, koliko moči še ima dekle poleg nje in zato je spet stopala počasneje.
Kljub temu, da je v mislih tehtala, ali naj pokliče Matadorja ali ne in kljub temu, da se je na koncu odločila, da bo morda bolje, da ju ne pokliče, si je prijatelja vseeno želela videti. A zadržala se je in odločno je stopala naprej.
Takrat pa je zaslišala rjovenje in topot kopit, ki jima je prihajal nasproti in kmalu je v oblaku prahu zagledala najprej Zevsa, ki je tekel elegantno in neslišno in nato še Matadorja, ki je zaradi peska tekel nekoliko počasneje, a se je vseeno uspešno in polen energije približeval. Objela in pozdravila je prijatelja in se zavihtela na Matadorjev hrbet, nato pa se je obrnila h Katari: "Pridi, lahko se vsedeš za mano, hitreje bova v gozdu." POnudila ji je roko, da bo dekle lažje splezalo na konja.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
Objavljeno: 14 Okt 2008 16:59
Naslov sporočila: |
|
|
Ta.. hvala... jo je presenetil kakor strela iz jasnega. V očeh se ji je prikradla zahvala, pa čeprav samo za eno besedo. Z Luno sta počasi hodili iz puščave in Katara se je še enkrat, upajoč zadnjič, ozrla na peščino iz katere je padla. Rana je nehala krvaveti in punci sta počasi a vstrajno hodili proti gozdu. Na tleh se je pojavila trava in poleg grmovja so se pojavljala vse večja drevesa. Nato pa je zapihal veter, tisti severni veter, ki seboj prinaša pisano listje in svež zrak.
Še nakaj časa sta hodili, ko je Luna z vsem veseljem kar ga je imela nekoga poklicala. Katara je bila presenečena koga. Ni bilo dolgo ko je pred seboj zagledala veličastnega črnega žrebca in za njeno začudenje mogočna velika mačka, ki je Katara še nikoli ni videla v živo. Biv je lev. Katara je z začudenjem opazovala živali, ko pa sta se prebližali ju jo le z vsem spoštovanjem gledala. Levji čekani so se ji zdeli preveliki, saj je imela težave z zaupanjem, da bi lahko pustila da se zgodi kar koli nepričakovanega.
Luna je skočila na žrebca in ponudila roko Katari. .Pridi... ji je rekla Luna, Katara se je nekaj časa obotavljala, da potem se je le povzpela na konja.
Nekaj časa v hodu, nato v lahkem drnecu sta jezdili, kakor veter skozi listje in ni bilo dolgo, ko je Katara poleg njiju zagledala teči še čren kožušček....Volk... je zavpila in se nasmehnila. Jezdili sta dalje v osrčje gozda...
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
