 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Padme
Elemental
Pridružen/-a: 20.06. 2008, 19:17
Prispevkov: 106
|
 Objavljeno: 22 Okt 2008 19:13
Naslov sporočila: |
 |
|
S težavo je odprla veke in pred očmi se ji je razgrnilo temno modro nebo, ki se je na zahodni strani še vedno rdeče svetlikalo. Rahlo je obrnila glavo in se zmedeno ozrla okoli sebe. Okoli nje je kraljevala zimska pravljica, ki pa se ji ni zdela nič kaj prijetna. Lahko je čutila kako mraz steguje svoje dolge ledene prste in se oprijema njenega srca. "Kaj zavraga počnem tukaj?" Takoj ko je slišala svoj hripavi glas so se ji slike odvrtele pred očmi. Razglas...mestni trg...Ryann. Pot čez gozd, zmrznjena reka...boj, čudna moč..in potem VODA... zdrznila se je. Svoje telo je počasi naslonila na roke in se dvignila v sededči položaj. Ta nagnusni mraz in voda..čimprej moram izginiti od tod! S trudom se je povzpela na noge in lahno skočila na ledeno ploščo nedaleč stran, za katero je presodila, da bo zdržala njeno težo. Začutila je kako izčrpano je njeno telo in hrepenela je po dotiku svilene trave in zelenih listov na njeni koži.
Zdrsela je preko ledene površine in z očmi preiskovala okolico. Na rečnemu bregu je pobrala svoj meč, ki ga je odvrgla preden se je potopila v reko in si ga zopet opasala. Nedaleč stran je v snegu videla ležati zvito postavo , ob kateri je nepremično stala velika črna senca. Od veselja ji je zaigralo srce in pri priči ji je postalo topleje. Tiho je pocmokala ter s pospešenim korakom in stopila proti drevesom. Veličastna žival je obrnila glavo, se vzpela na zadnje noge in se pognala proti njej. Padme se je vrgla svojemu konju okoli vratu, ga božala po gladki grivi in poljubljala po močnem vratu. Čeprav sta se ločila le za nekaj ur, je bila neizmerno srečna da sta spet skupaj.
Ko sta se pomirila od veselega snidenja, se je Padme ozrla proti mestu kjer je ležal Ryann in stopila tako blizu, da bi se je lahko dotaknil, če bi samo stegnil roko. Že ko se je zavedla, kaj vse se je ta dan zgodilo, ji je bilo jasno, da je dvoboj izgubila. Ko pa je zagledala Ryannov speči obrazu, je bila prepričana, da je v svoji zmagi nadvse užival. Tisti izraz na njegovem obrazu, ki se ji je na začetku zdel tako tuj in nenavaden, je sedaj dobil smisel. Torej je vedel, da bo zmagal..Prepričan je bil v to..Pa vendar mi ni žal...Ravno nasprotno.
Spomnila se je gusarskega poglavarja, ki je tako nizkotno ravnal z njo...Le zato, ker je ženska. Pa vendar je bilo na njem nekaj privlačnega. Prav takšen žar je sedal odseval z Ryannovega obraza, le da je bil bolj človeški in nekako skrit, zato ga prej sploh ni opazila.Preden sta se spopadla je bil zanjo le fant, ki se je hotel dokazati. Sedaj pa je v njem videla oblasti željnega moškega, ki bi žrtvoval vse, za lastno slavo.
Ustrašila se je čudnih občutkov, ki so se je začeli polaščati, zato se je hitro obrnila in skočila na Fanucov hrbet. Stran od tod moj dragi sopotnik...stran! Vesel, da bosta spet dirkala, se je pognal po gozdni poti, proti košati bukvi, kjer je bilo njuno novo domovanje. Padme pa ni opazila kako so drevesa postajala vse gostejša in sneg vedno bolj tanek, dokler ni popolnoma izginil. V misli se ji je vedno znova vsiljeval njegov nežni, speči obraz in tista čudna neustavljiva privlačnost, ki jo je začutila ob tem mladeniču, ki ga sploh ni poznala.
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 24 Okt 2008 17:40
Naslov sporočila: |
|
|
Na obrazu je začutil rahle dotike; nanj so eden za drugim padali nekakšni hladni, vlažni drobci. Snežinke, je bila prva Ryannova misel, ko je končno zopet vzpostavil budni um. A skozi veke ga ni bodla svetloba. "Prekleto, ne!" je nemudoma zaklel in vstal, odpirajoč oči. Zagledal je prelepo sneženo pokrajino, čez katero je bila nedavno, pa vendar pokrita odeja noči. "Predolgo sem počival ... ampak sedaj se vsaj bolje počutim, heh ..."
Pretegnil se je, da bi telo pripravil na pot nazaj proti Mestu. Ni se nameraval obotavljati, kajti že tako naj bi se naslednji krog začel še prekmalu. Z desnico je potipal po boku, kjer je imel še vedno opasan svoj meč. Torej imam vse še vedno s sabo, je zadovoljno pomislil. Zazrl se je v svoj trup, na katerem je še vedno stala ožgana lovska oprava. Če se bo Turnir nadaljeval v tej smeri, si bom moral kmalu omisliti nova oblačila, je pomislil; malo za šalo, malo zares.
Nameraval se je odpraviti, a ga je zmotila podrobnost v snegu, zraven katerega je stal. Zraven ploske sledi, ki jo je med spanjem pustil sam, so snežinke padale še na manjšo liso v snegu. S pogledom je sledil še večim manjšim lisam, ki so se vrstile ena za drugo, od Ryannovega počivališča proti gozdu - odtisi stopal. Padme? je začudeno pomislil, nato pa se popraskal po glavi. Le kaj bi počela zraven mene?
Zadovoljivega odgovora se ni mogel domisliti. Popolnoma nejasno mu je bilo, kaj je dekle privedlo do njega, ko je spal. Zatorej je le skomignil z rameni, nato pa se odpravil nazaj proti gozdu. Kaj hočem ... žal niti jaz nisem vseveden ... oziroma ne še. Pridušeno se je zasmejal, nadaljujoč pot vzdolž snega, nazaj v Začarani gozd.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
