 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Draconik
Zmaj
Pridružen/-a: 12.09. 2008, 19:15
Prispevkov: 75
|
 Objavljeno: 22 Sep 2008 20:11
Naslov sporočila: |
 |
|
"Niso vsi zmaji prijazni, veliko jih je tudi zelo okrutnih in z nekaj bitji, približno stokrat večjih od tebe, se verjetno ne bi mogla boriti. Poleg tega pa so zmaji razdeljeni v črede, ki se med seboj sovražijo in izrekajo smrtne obsodbe. Moje jajce je bilo izpostavljeno, morda mislijo, da sem iz kakšnega drugega klana. Previdnost ni nikoli odveč!" je na to odgovoril.
_________________
Poškodbe:
-ureznina na desni rami
-nekaj rezov in počenih lusk na trupu
§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§
"Ni vse zmaj, kar bruha ogenj."
http://www.DrakeVonDragon.dragonadopters.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 22 Sep 2008 20:43
Naslov sporočila: |
|
|
Jin se je popovnoma strinjala z Zmajem. V tistem trenutku se ji je zdelo, da se Corra malo hvali. A njen obraz je biv miren in resn.
Obstala je in se zagledala v temo. Trenutno se je spraševala kaj sploh počne tukaj... Ni vedela , kaj bi. Smrt Xene jo je lovil kot senca za njo in ni morala nehati misliti na nesrečen trenutek. In kar postila jo je tam. Še kar je mlela ta dogodek, in nato če dracove desede Morda smo morda nismo, odkrila je modrost. In v tistem trenutku je ji je na obraz nalepil nasmešek.
Dvignila je glavo in pogumno sledila Corri. Zavedala se je: Našla sem novega učitelja |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Corra
Demonka
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 19:52
Prispevkov: 34
|
Objavljeno: 24 Sep 2008 16:28
Naslov sporočila: |
|
|
Zmaj je seveda moder zato ga je Corra ubogala. rekla je: Ali gremo nazaj ali gremo naprej?
Ko je izrekla to vprašanje je napela ušesa in čakala na odgovor.
_________________
1000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
črn vranec Weston
Poškodbe: /
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
A in B od Maša* |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 24 Sep 2008 17:54
Naslov sporočila: |
|
|
Jin je bila druga možnost bolj všeč. A useeno je prepustila oddgovor zmaju.
Nekaj časa ga je gledala in tudi ona napenala ušesa. Ko je zmaj že hotel spregovoriti, je ona dejala: Prišli smo, sem da bi našli zaklad. Jaz sem svoj zaklad že našla In pogledala je zmaja, in nato še Corro.
Če želiš iti globje povej in jaz bom še premislila, če ti bom sledila. Svoj pogled je spet uprla v zmja in upala da se bo strinjal z njo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Draconik
Zmaj
Pridružen/-a: 12.09. 2008, 19:15
Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 24 Sep 2008 18:29
Naslov sporočila: |
|
|
Če iščeta zaklad, je zmajeva luska vredna veliko človeškega plačilnega sredstva, saj jih je težko prepripčati, da ti kakšno dajo in še težje ujeti. je rekel. Zgodbe o zakladih niso zmeraj resnične, sploh ni nujno, da je v vsaki zmajevi jami zaklad. Že pet lusk zlatega zmaja odtehta 50 zabojev čistega zlata, ena sama moja luska bi lahko bila vredna še več, saj je mladiče še težje ujeti. Ampak, kot sem vam povedal, se zmaji neradi ločujemo od svojih lusk, zato me ne prosita, ampak raje počakajta, da mi odpade. Luske so kot dlake, vsake toliko kakšna odpade, potem pa se spet zarase.
_________________
Poškodbe:
-ureznina na desni rami
-nekaj rezov in počenih lusk na trupu
§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§
"Ni vse zmaj, kar bruha ogenj."
http://www.DrakeVonDragon.dragonadopters.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Corra
Demonka
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 19:52
Prispevkov: 34
|
Objavljeno: 24 Sep 2008 18:51
Naslov sporočila: |
|
|
Corra je hotela naprej a vendar se je raje odločila za pot nazaj. Popravila si je lase in obleko ter odšla. Sledila sta ji tudi Draconik in Jin. Ko so prišli do začetka se je Corra poslovila od draca in zajahala svojega konja. Sproti je še rekla Jin: vsela sem da sem te spoznala, upam da se še srečalo! in oddirjala je po poti, da se je dvignil prah in se je nič več ni videlo.
_________________
1000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
črn vranec Weston
Poškodbe: /
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
A in B od Maša* |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 27 Sep 2008 19:55
Naslov sporočila: |
|
|
Jin je bila presenečena. Corra je odšla tako hitro, kakor jo je spoznala.
Obrnila se je proti zmaju in dejala: nevem kam naj grem sedaj.Zaenkrat se mi je podrel svet, saj mi je umrla edina prijatelca ki sem jo imela.
Premišlevala je nekaj časa in spet rekla: še misliš leteti? in ga ogledala v velike tmne oči. Lahko ti pomaagam., |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Draconik
Zmaj
Pridružen/-a: 12.09. 2008, 19:15
Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 29 Sep 2008 14:14
Naslov sporočila: |
|
|
To je vzbudilo Dracovo zanimanje. Kako? je vprašal in komaj čakal na odgovor. Ta čas si je ogledoval rane in opazil, da so se čisto vse pozdravile. Tako je bil vesel, da bi skoraj lahko skočil (ne poletel) do neba. Vendar tega ni storil, saj je vedel, da to ni mogoče.
_________________
Poškodbe:
-ureznina na desni rami
-nekaj rezov in počenih lusk na trupu
§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§
"Ni vse zmaj, kar bruha ogenj."
http://www.DrakeVonDragon.dragonadopters.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 30 Sep 2008 15:33
Naslov sporočila: |
|
|
JIn se je vrnil nasmešek na lica. Začela je govoriti: ''Zakoni letenja pravijo, da zmaji, tako kot čebele, ne letijo, a v risnici lahko. Upogibati naj bi znali krila in jih naglo sukati v njihovih sklepih, pomaga pa jin tudi dejstvo, da so njihove kosti votle in zelo lahke, kot pri pticah.''
Te besede je izgovoril zmajeslovec Dr. Ernes Drake. Je Jin z zvišanim glasom povedala zmaju. Mislim, da bi se moral osredotočiti na to, da ti je usojeno leteti in da si za to od narave dobil krila. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Draconik
Zmaj
Pridružen/-a: 12.09. 2008, 19:15
Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 01 Okt 2008 14:20
Naslov sporočila: |
|
|
Hmmm... Zelo zanimivo. je rekel Draco. Vendar tudi vem, da zmaji na začetku razvoje niso imeli kril. To vem, ker zmaji dedujemo tudi spomin. Nekateri zmaji se od takrat sploh niso razvili. Ljudje jim pravite morske kače. Vendar tudi po tistem še nismo imeli kril. Razvili smo se v azijske zmaje, Longe. Ti so lahko leteli brez kril, in sicer tako, da so pod trebuhi s hladom zgostili zrak. In ni mogoče leteti takoj po izvalitvi. Saj si verjetno že videla ptičje mladiče, ki še niso zmožni. Tako je tudi z zmaji. Njihova krila se morajo bolj razviti, ali pa se morajo naučiti uporabljati ledena pljuča, tako kot Longi.
_________________
Poškodbe:
-ureznina na desni rami
-nekaj rezov in počenih lusk na trupu
§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§
"Ni vse zmaj, kar bruha ogenj."
http://www.DrakeVonDragon.dragonadopters.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 01 Okt 2008 15:43
Naslov sporočila: |
|
|
Za katero možnost pa ti misliš, da je boljša? Je jin z zanimanjem vprašala.
Nekaj časa je premišljevala..... dedujejo spomin........zanimivo. V nobeni knjigi to ni pisalo... To pomeni, da bi se spovnil stvari, ki so že pozabljene... Jin je še bol z zanimanjem gledala zmaja in ga poslušala.. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Draconik
Zmaj
Pridružen/-a: 12.09. 2008, 19:15
Prispevkov: 75
|
Objavljeno: 02 Okt 2008 14:58
Naslov sporočila: |
|
|
Meni se zdi boljša možnost, da se počaka, da so krila pripravljena, saj se lahko za uporabljanje ledenih pljuč porabi tudi po več desetletij. Vendar pa po tvojem obrazu vidim, da si želiš vedeti več o zmajskem spominu. Vsak starš prelije v jajce pol svojega spomina, ki je iz možganov izbran naključno. Nekateri spomini se tudi križajo. Če so slučajno križani spomini obeh isti, se lahko reče, da je zmaj ob rojstvu neumen. Če pa ima dve različni polovici spominov, ima status genija. Začutil je klic in Jin hitro rekel:Zdaj pa moram iti. Pomembna bitka me čaka in nočem je zamuditi. S temi besedami se je obrnil proti skalnemu gorovju in, čudo prečudno, vzletel. Klic narave ga je gnal h skrajnostim.
_________________
Poškodbe:
-ureznina na desni rami
-nekaj rezov in počenih lusk na trupu
§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§@§
"Ni vse zmaj, kar bruha ogenj."
http://www.DrakeVonDragon.dragonadopters.com/
Nazadnje urejal/a Draconik 07 Apr 2009 14:52; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jin
Gost
|
Objavljeno: 14 Okt 2008 18:54
Naslov sporočila: |
|
|
JIn je gledala za zmajem, ki je kar na lepem odšel. Stala je na robu pečine, ko ji je naenkrat spodrsnelo. Padla je v globino, pred očmi se ji je zavrtelo njeno kratko življenje, dokler ni priletela na tla in podlegla posledicam.
(Nessa zbriši me prosim) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalgornn
Zmaj
Pridružen/-a: 29.12. 2008, 23:42
Prispevkov: 35
|
Objavljeno: 02 Jan 2009 23:19
Naslov sporočila: |
|
|
(Dalgornnova zgodba se začne tu)
Dalgornn se je pretegnil ter na široko zazehal. Star je bil le slab teden, a še vedno je odraslemu človeku segal nekako do pasu. Takoj ga je prešinila misel: Bi že lahko poletel? Vznemirjeno je razprl svoja krila ter si jih pozorno ogledal. Krilo je izgledalo kot roka s podaljšanimi prsti. 'Prsti' so bili pokriti z majhnimi črnimi luskami. Bili so tanki ter zelo krhki, ampak zmaju naj bi se čez leta odebelili. Medtem ko so bili prsti črni, pa so bila krilna opna svetlejše sive barve. Bila so tanka kot papir, ter rahlo vlažna. Na stiku vseh prstov je počival črn krempeljček. Na opnih so se videle tanke žilice, ki so usklajeno utripale. Krila so bila torej nasploh prekrhka, da bi zmajček že lahko poletel. Dalgornn se je, ko je to ugotovil, počutil kar malo razočaranega. A slaba volja ga je hitro minila. Odločil se je, da bo, preden se odpravi v zunanji svet, še malo raziskal jamo. Najprej je s stropa je snel tri netopirje in jih s težavo pojedel, saj so mu zobje komaj začeli rasti. Ko se je odpravil globje, v notranjost jame, pa je začuden ostrmel. Tam so ležali ostanki še enega zmajskega jajca. Videl je le črno-belo in odtenke sive, zato ni mogel ugotoviti, kakšne barve je jajce, a po vonju je lahko ugotovil, da je mladič samček, ter le pol leta starejši od njega. Mogoče ve, ali živi še kakšen iz našega rodu, je prešinilo Dalgornna. Ob tej misli se je razvedril, ter navdušeno švrknil z repom. Odločil se je, da bo sledil vonju tujega zmaja, a ko se je znašel pred vhodom v votlino, se je sunkovito ustavil. Saj ne more leteti. Kako bo prišel iz jame? Pogledal je navzdol. Jama je bila le luknja v skoraj navpični skali, od dna pa ga je ločevala grozljivo velika radalja. Dalgornn je glavo potegnil v varno zavetje votline ter tam obsedel. Kmalu se je odločil, da bo še počakal kakšen dan, ter potem poskušal vzleteti. Odvlekel se je v kot votline ter z naveličanim vzdihom zaspal.
_________________
-Poškodbe: /
The dragon's life and soul
Are turning into mine
The dragon's mind and wisdom
Are coming forth as one
The dragon's strength and virtue
Are also there for me
For the dragon and myself
Are both becoming free |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalgornn
Zmaj
Pridružen/-a: 29.12. 2008, 23:42
Prispevkov: 35
|
Objavljeno: 13 Jan 2009 14:37
Naslov sporočila: |
|
|
-čez nekaj dni-
Dalgornn, črni zmajček, ki se je pred kratkim izlegel, se je prebudil z krikom, polnim groze. Hitro se je skobacal na noge, se pripravil v držo, pripraljeno na naskok in začel renčati kot obseden. Ko je opazil, da ni nikogar ni v jami, si je oddahnil. A le za trenutek. Vznemirjeno je stegnil vrat ter povohljal po zraku. Ujel je le dobro znani, zdaj že šibki vonj zmajskega jajca. Zmdeno je sedel. Kako je to mogoče? Ves čas sem spal, a se je zgodilo nekaj groznega, takrat pa mu je um zalil val spominov, ki nikakor niso bili njegovi.
Rdeča zmajevka, ki se ljubeče sklanja nad črnim zmajskim jajcem. Črn oče jajca, ki ujame šibek vonj, poln zlobe. Ogromna leteča gmota, ki s svojo velikostjo zastre sonce. Mama zmajevka, ki odnese svoje jajce na varno. Srdit spopad med očetom zmajem in napadalcem. Sonce, ki posije na na telo prišleka in kriki, polni groze ter presenečenja, ko par spozna, kdo ju je napadel. Peklensko vroč curek plamena, ki v hipu prodre skozi mamine luske in jo ubije. Huronsko rjovenje očeta, ki prišleku zada smrtni udarec, poln besa. Zobje, ki razparaj očetov vrat, tik preden se napadalec zgrudi. Oče, ki omahne v globino in mama zmajevka, komaj pri življenju mu sledi ter se vrže na pečine. Jama pa ostane zapuščena, v njej pa ostane le črno jajce. Še preden pa bi lahko Dalgornn pregnal spomine, mu misli zalije nov val, tokrat poln razumevanja ter modrosti.
Vidi črnega očeta, ki prenese spomine v njegove možgane, ter mamo, ki naredi enako. Opazi žalosten sij v očeh zmajevke, kot bi vedela, da bo še tisti dan umrla in očetov pogled, poln ponosa. "Ime ti je Dalgornn," mama glasno razglasi, oče pa skloni glavo v znak pritrditve. Takrat so se spomini končali, v istem trenutku pa se je Dalgornn zavedel štirih stvari: Razumel je vse, kar mu je bilo do zdaj neznano, tudi sanje. To, da zmaji dedujejo spomin, njegovega porekla ter imeni njegovih staršev: Rhaedar in Silferia. Če bi Dalgornn lahko jokal, bi lahko poplavil jamo z ogromnimi solzami, a namesto tega se je z srce parajočim stokom sesedel na tla ter brezizrazno zrl v daljavo.
------------
Dalgornn se je zbudil. Ni bil prepričan, kako to ve, ampak nekako je čutil, da so se mu krila dovolj razvila, da bi lahko poletel. Razvil jih je, nato pa veselo ugotovil, da so opna in kosti že dovolj močne, da bi lahko prenesle njegovo težo. Napotil se je proti vhodu jame. Razgledal se je naokoli, ter v bližini opazil ploščad, ki je bila ravno prav oddaljena za prvi poskus poleta. Stopil je nekaj korakov nazaj, da je dobil zalet, nato pa je zamižal ter se z vso silo odgnal od tal.
Ko je spet odprl oči, je jadral po zraku. Val navdušenja je prežel njegovo telo in poskusil je narediti ovinek. Niti mu ni šlo tako slabo. Ko je ugotovil, da brez težav nadzoruje hitrost, ga ni bilo več mogoče spraviti na tla. Po zraku je švigal kot raketa, delal prevale, lupinge in nore akrobacije, nalahno jadral in pikiral proti tlom, potem pa v zadnjem trenutku s tleskom razprl krila in se dvignil le nekaj metrov nad skalnatimi tlemi. Ko se je utrudil, je bilo že pozno popoldne. Pristal je pred vhodom jame in navdušeno sopihal. Ko se je dovolj spočil, se je spomnil, kaj je nameraval narediti, takoj ko se je izvalil. Spet je vzletel.
Tokrat je letel mirno ter si ogledoval pokrajino pod seboj, hkrati pa je iskal vonj tujega zmaja. Skale spodaj so kmalu zamenjali gozdovi in pašniki. Nekje je opazil tudi reko, daleč v daljavi pa je videl slaboten obris morja. Bil je očaran nad tem prizorom, a na tujega zmaja ni nikoli pozabil. Nekajkrat je izgubil vonj, a se je takoj vrnil nazaj ter spet prišel na sled. Po kar zajetnem kosu poti je vonj postal močnejši. Dalgornn je zaznal tudi oddaljene glasove. Zmaji nimajo preveč razvitega sluha, zato še ni mogel ugotoviti, kateremu bitju pripada, in čeprav je hotel izvedeti, je bila želja po najdbi nekoga iz svojega rodu močnejša.
Sonce je zašlo, Dalgornn pa je pristal na ploščati skali. Šele ko se je z noami dotaknil tal, se je zavedel, kako utrujen je. Njegova krila so se komaj razvila, pa se je že odpravil na potovanje. A mali črni zmajček si ni razbijal glave s tem. Zleknil se je pod malce višji kamen, na široko zazehal in skoraj v hipu zaspal.
_________________
-Poškodbe: /
The dragon's life and soul
Are turning into mine
The dragon's mind and wisdom
Are coming forth as one
The dragon's strength and virtue
Are also there for me
For the dragon and myself
Are both becoming free |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
