Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nessa · Objavljeno: 31 Jul 2007 22:15 Naslov sporočila: Izvir reke

Izvir reke je globoko v začaranem gozdu in ni lahko priti do njega, a voda ima zdravilen učinek.

Arwen · Vilinka Pridružen/-a: 01.08. 2007, 09:35 Prispevkov: 15

Arwen je v njeni vili zmanjkalo vode in šla jo je iskat. Jezdila je na Ariani in kmalu je srečala Nesso, ki ji je povedala, da globoko v gozdu obstaja izvir, z zdravilno vodo. Arwen se je zahvalila in odjezdila naprej v središče gozda. Na tleh je bila skala, na kateri je bil narisan kompas. (Po tem kompasu je vedela, da je to središče gozda). Ozšla je na jugozahod in prišla do potočka. sledila mu je in pripeljal jo je do izvira. Iztegnila je roko; voda je bila ledeno mrzla. Napolnila je ogromne čutare, ki jih je imela sabo in poskusila vodo. Bila je odlična in vrnila ji je moč, ki jo je porabila z jezdenjem. Spravila je čutare in odjezdila nazaj domov.
_________________

500 zlatnikov
lok
Črna kobila

Veronica · Vilinka Pridružen/-a: 19.10. 2007, 14:32 Prispevkov: 16

Ker je Veronica slišala,da je izvir reke Vidas zdravilen se je odločila,da bo do te vode prišla.Skozi gozd je jahala svojo kobilo Brino.Po dolgem jezdenju je zagledala izvir.Bil je čudovit.Popila je malo vode,nato pa je izza torbe potegnila čutaro.Čutaro je napolnila in odšla.
_________________
900 zlatnikov
lok
Bela kobila Brina
poškodbe:/

Iara Kveonia · Elemental Pridružen/-a: 29.08. 2008, 14:16 Prispevkov: 54

Iara je prigalopirala k izviru. Vodo za demonko je natočila v čutaro in se nazaj zavihtela na Safineo ter odgalopirala nazaj v mesto.
_________________
400z
elementalna palica
bodalo
lok
rjava arabka Safinea
poškodbe: brazgotina na rami

Ilae · Demonka Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40 Prispevkov: 71

Ilae je prispela, do izvira in zopet potopila čutaro proti vodi. Ko se je njena roka dotaknila vode je malo doskočila, saj je bila mnogo hladnejša, kot tista pri izlivu. Torej zajela je čutaro vode in jo dvignila proti obrazu, hkrati pa je ustala. Otresla je mokre roke, ter naredila požirek. Mrzla voda ji je drsela po grlu in ji u usta zadala prijeten občutek. Najsmehnila se je in zaprla čutaro jo z rokavom obrisala ter si jo ponovno nadela na pas. Počepnila je in z roko potegnila po vodi tako, da se je voda razpršila in drobne kaplijice so škropila naokoli. Zadovoljno je vstala in se odpravila naprej...
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...

Angaráto · Objavljeno: 17 Sep 2008 20:55 Naslov sporočila: Zdravljenje

Angaráto je prispel k izviru reke, ki se je že od daleč rahlo svetlikal in odseval neko zdravilnost. Zadnjih nekaj metrov je pretekel in se zagnal na rob izvira. Sploh ga ni zanimalo če je kdo tam, vse kar je hotel je, da ta zdravilna voda steče po njegovih ranah in mu jih vsaj zapre če že ne popolnoma izbriše. Z dlanmi je prodrl vodno površino in že začutil ščemenje na popraskanih členkih. Zajel je polne dlani vode in si splaknil obraz in umazanija ter zasušena kri je odkapljala nazaj v izvir in naprej po reki Vidas proti morju. Praske na obrazu so se začele zapirati, črnice pa so spreminjale barvo nazaj na zeleno. Spet je zajel vodo in potegnil po potolčenih komolcih, sprva previdno ker ga je peklo vendar, ko je drugič zajel vodo, je bolečina prenehala in ostalo je le še tisto ščemenje, ko se je rana pospešeno celila. Vedel je da ne bo takoj popolnoma izginila, važno je bilo samo da je nehala teči kri. Nato je odstranil "povoj", ki si ga je prej naredil iz hlačnice od rame in ga pomočil v izvir. Voda se je obarvala rdeče in odtrgana hlačnica se je napila zdravilne vode. Med zobe je stisnil palčko in si "obliž" navezal nazaj na ramo. Bolečina se je razširila po celem telesu, stisnil je zobe tako močno da je palčka počila in pridušeno zastokal. Spet je začutil tisto ščemenje, kako obroblja praske od krempljev in kar videl kako je povoj vpil kri in je voda začela učinkovati. Zavezal si je hlačnico in prepustil vodi, da naredi svoje, potem pa začel umivati še druge dele telesa. Vsaj za silo je obvezal kolena in polil malo vode čez ožgano kožo na hrbtu. Koža je popokala in se začela luščiti, pod njo pa je že sijala čista zelena plast nove kože. Ko se je za silo obvezal in umil je vstal od izvira in se umaknil proti robu gozda. Splezal je na prvo drevo pred njim in se namestil med veje in prepustil da ga je olajšanje mešano z ščemenjem in vsemi čustvi, ki jih je moral zatreti, prevzelo. Zmrazilo ga je, mraz se je širil po hrbtu proti glavi in prevzel njegove ude, ko pa je prišel do glave se mu je zvrtelo in zmeglilo se mu je pred očmi. Nekaj časa se je še upiral a nato mu je glava padla na prsi in tema ga je prevzela. Medtem, ko je on spal, pa je voda iz izvira v njegovih povojih počasi zdravila njegove rane.
_________________
2000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo

_________________________
PIU WIU!

Lyra · Demonka Pridružen/-a: 06.08. 2008, 13:33 Prispevkov: 76

Lyra je prijezdila do izvira reke Vidas, do zdravilne vode. Vdihnila je nenormalno svež zrak, nato pa razjahala Emeralda. Mir je bil povsod naokoli, kvaril ga je le tolmun, ki je tako nežno tekel skozi svojo rečno strugo, da se je zdelo kot v pravljici. A še nekaj je bilo, kar ni sodilo v popolno pravljico. Lyra je na tleh našla krvavega, a ravno umitega demona.
Ni se zmenila zanj, saj je bil spal; in morda bi se lahko zelo razjezil, če bi ga zbudila iz tega spokojnega spanca. Razmršila si je lase, iz svoje edine platnene torbe, ki je visela čez Emeralda, potegnil ven svojo čutaro, ki je bila sedaj skoraj prazna. Napolnila jo je z zdravilno vodo. Čeprav je sigurno ni potrebovala, ji je nekaj govorilo, da bo ta voda v bližnji pustolovščini prišla še krvavo prav. Tako jo je napolnila celo čutaro, jo zamišljeno zaprla in nazaj osedlala konja.
Čutaro, sedaj veliko težjo, saj jo je bila napolnila z vodo, je odločno potisnila v torbo. Emeraldu je dala znak, naj začne hoditi naprej, sama pa se tokrat ni ozirala nazaj. Močna volja jo je le gnala naprej, spoznat nobe in nove skrivnosti tega magičnega sveta Palanina, ter se ob koncu potovanja vrniti v svoje najljubše pribežališče - v vedno živahno mesto, kjer se bo lahko oskrbela z vsem, kar ji bo prišlo pod prste.
_________________

-----
850 zlatnikov
zastrupljeno bodalo
črn plašč
dvorezni meč
rjavec Emerald
Poškodbe: brazgotina na licu

Angaráto

Voda je prijetno žuborela v tiho noč in luna je svetila na majhen travnat predel sredi gozda. Kot oaza v puščavi se je travnata zaplata ločila od visokih dreves in pustila luninim žarkom, da so počasi zaplavali preko krošenj in osvetili izvir reke, poleg katerega je nezavesten ležal demon.

Angaráto je bil utrujen in potolčen od preprek, ki mu jih je življenje zunaj podzemlja postavljalo na že tako trnato pot. Ležal je na travi in nebogljeno dihal v počasnem tempu, pri čemer je rahlo hropel. Njegova pljuča si še niso povsem opomogla od udarca ognja, ki so ga zadrževala.
Reka se je svetlikala v luninem soju in se odsevala v njegove zaprte veke. Svetlobe ni bilo veliko ampak dovolj, da se je Angaráto zavedel. Prebudil se je v temo, ki pa mu je bila tako domača. Nad njim se je razprostiral nebesni svod in Angarátu je za hip v glavo skočila ideja po letenju.

Narahlo je stresel z glavo in takoj začutil bolečino v vratu in boku, ki pa je bila opazno šibkejša od tiste, ki jo je čutil še nekaj časa nazaj. Poskusil se je spomniti koliko časa je bil nezavesten. Kakšno uro? Dan? Nekaj dni mogoče? Ni vedel. Ni mu bilo pomembno, saj ni imel česa izgubiti, razen svojega življenja.
Njegovo življenje!
Misli so preplavile slike iz preteklosti. Črnina ga je prevzela in naenkrat je vanj butnila ognjena krogla. Z njo je stal njegov oče. Sprva ga je prevzemal strah nato je kroglo zaustavil in jo s krikom odbil. Le ta se je razpršila v miljone malih zvezd, ki so skupaj ustvarile sliko velike črne pošasti. Pokrita je bila z luskami in tekla mu je nasproti. Vendar je iz njenih ust namesto strah vzbujajočega krika prihajalo le hropenje, kakršno je slišal, ko je bila že napol mrtva.
Nato pa velik črn konj in vilinka. Tisti del je bil kot velika črna packa naslikan v njegovem spominu. Sedaj pa je tu. Stresel je z glavo in odmislil vse te misli.
Oprl se je na nepoškodovano roko in se počasi vzdignil od tal. Roko je izstegnil predse in udejanil plamen. Prepustil mu je energijo iz sebe in pustil, da je obstajal, da je letal okoli njega v brezglavem plesu. Svoboden se je plamen podal v nebesni svod, vendar se je kmalu vrnil, saj je bil vendarle del svojega gospodarja.
Ko je priletel nazaj je Angaráto začutil povezanost in čutil je potencial v tej energiji. Dlan na kateri je počivala iskrica je sedaj zaprl in pustil plamenu, da je stekel nazaj vanj, sam pa se nato odločno odpravil v črn gozd.
Ignoriral je bolečino, ki ga je še vedno žgala po žilah in telesu in samo hodil. Odločen je bil, kot še nikol prej, odkril bo vse prednosti svojega plamena!
_________________
2000 zlatnikov
zastrupljeno bodalo

_________________________
PIU WIU!

Iara Kveonia · Elemental Pridružen/-a: 29.08. 2008, 14:16 Prispevkov: 54

Iara je polna bolečin prijezdila do izvira. Slišala je samo ptice, šum vode in dreves, ničesar drugega. Zelena svetloba, ki je sevala skozi listje, jo je pomirjala. Ko se je iz sedla spustila na tla, ji je skozi telo šinila močna bolečina, vendar jo je Iara zatrla. Odložila je orožje in kar oblečena zabredla v turkizni tolmunček. Takoj je voda začela delovati saj je bolečina pojenjala,
rana pa se je zacelila, vendar ji je ostala brazgotina. Premočena, a polna novih moči je zajezdila Safineo in ob reki jezdila dokler ni prišla do sončnega brega...
_________________
400z
elementalna palica
bodalo
lok
rjava arabka Safinea
poškodbe: brazgotina na rami

Ilae · Demonka Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40 Prispevkov: 71

Ilae je počasi in z težkimi koraki, prikorakala pred izvir reke. Na mehko travo je položila svoje orožje in ogrinjalo. Bila je umazana od blata, potna in utrujena. Kar z oblačili se je zvrnila v vodo. Pričakovala je, da se ji bo mrzla voda zažrla v kožo in jo ozebla do kosti, vendar je ni. Prijeten hladni tok je nanjo deloval, kot masaža, in bolečina v nogi je počasi izginjala. Popolnoma se je predala toku vode. Njen element je bil sicer ogenj, ki je nasprotje vode. Vendar, se je tokrat zdravilni moči popolnoma prepustila. Počasi je stopila iz vode. Roke je dvignila visoko v zrak in globoko vzdihnila.počasi jih je spustila in se nasmehnila. Počutila se je kot prerojena. Boleče mišice, so se ji sprostile, rane pozdravile in zasušeno blato je izginilo iz njene kože. Premočene lase je zvezala čop. Rahlo se je otresla vode, ki je v potokih lila z nje. Nadela si je ogrinjalo, pripasala meč ter bodalo. Počepnila je na rečni breg in se z eno roko oprala na mehko travo z drugo pa je zajela vodo. Nataknila je pokrovček in si še čutaro pripasala za pas. Zopet je globolo vdihnila in se pobrala s tal. Po mehki travi je počasi stopala in kar ni hotela zapustit tega kraja. Obrnila se je zaprla očiin se prisilila v stopanje. Ko je bila že nekaj 1deset metrov oddaljena od reke, je znova odprla oči, pogledala okoli in se odpravila v mesto...
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...

Padme

Padmina roka je zatrzala. Počasi je odprla oči in se prijela za glavo. Na sredi čela ji je kljuvala huda bolečina. S prsti je nežno razčesala lase, in zalutila, da so popolnoma mokri. Nenavadna okoliščina jo je prisilila da je dvignila glavo in pogledala okoli sebe.

Ležala je na mokri travi, poleg nje pa je sanjavo žuborel majhen potoček. Voda je prihajala izza temne skale in se počasi vila navzdol po pobočju. Na vsaki strani se je bohotila živo zelena trava, ki je napajala velike korenine starih vrb, ki so se nemo sklanjale nad vodno površino. Opojna čistoča, ki ji je polnila pljuča je naenkrat pregnala kljuvajočo bolečino in Padme se je skokoma pognala na noge. Lahen šum, ki ga je s tem sprožila, je priklical temno žival, ki je radovedno pokukala izza bližnjega drevesa.

"Fanuco!!" je zaklicala elementalka in se pognala proti konju. Ovila mu je svoji beli roki okoli vratu in se z obrazom naslonila nanj. "Moj čudoviti zvesti konj...Kaj sem spet ušpičila?" je mrmrala v njegova ušesa. Nežno jo je pahnil od sebe in zakopal s kopitom po razmočeni zemlji.
To je torej zdravilni izvir reke Vidas... Razklenila je roki in jih potopila v ledeno hladno vodo. Zajela jo je z obema rokama in pila. Pila je kot da prvič vidi vodo. Suša v njenem telesu je pozabila, da obstaja nekaj, kar jo lahko poteši. Voda se je razlila po njenem grlu, in preplavila izmučeno telo. Lahko je čutila kako se razliva vse do konjic njenih prstov na nogi.

Ko se je napila življenjske tekočine, pa je nagajivo pogledala proti mestu, kjer je pil Fanuco. Z rokami je naredila časo in zajela iz potoka, potem pa naenkrat sunila z rokami proti žrebcu. Ta je ob nenadnem pljusku tekočine prestrašeno odskočil in pogledal proti svoji dvonogi prijateljici. Igrivo je zahrzal, se dvignil na zadnji nogi in z vso močjo udaril s sprednjima dvema naravnost v sredino potočka. Padme je bila v trenutku popolnoma premočena in od smeha se je zvijala po zelenici, konj, pa je kot majhno žrebe razposajeno skakal okoli nje. "..Ne..hehehe..ne grem se več...hehe..Fanuco dovolj je...uuuuh...ne morem tekmovati s teboj..hehehe..." V smehu se je zavihtela na močan hrbet in se trdno prijela s koleni. Vedela je, da jo zdaj čaka nepozaben dir, čez gosto goščavje, ki je obkrožalo izvir...na skoraj neprehodno pot, sploh ni upala pomisliti, ko sta s Fanucom, kot en duh hitela proti neznanemu cilju...

Kmalu je opazila kam je namenjen. Njeni lasje so se že posušili in so v dolgih valovih veselo vihrali za njo. Z vratolomno hitrostjo sta drvela proti jugu, kjer je vedela, da nekje, ko se gozd konča, leži mesto. Zavedala se je, da je že predolgo ostala v gozdu. Treba bo spet med ljudi... Čeprav nerada, se je prepustila konjevi izbiri in se še bolj tesno privila k njegovemu telesu.
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli