 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
 Objavljeno: 26 Dec 2008 08:20
Naslov sporočila: |
 |
|
Luna je galopirala prek mestnih ulic, da ne bi bila prepozna. Ljudje so se umikali pred Matadorjem in Zevsom. Komaj je prišla v mesto in že je izvedela za zastrupljeno vodo. Odločila se je, da bo zadevo pomagala raziskati... da le ni prepozna!
Končno je dosegla Hišo kraljeve svetovalke. Svojima spremljevalcema je tiho naročila, naj jo počakata, sama pa je brez obotavljanja vstopila in ko je zagledala, da ni sama, si je oddahnila. Nisem prepozna! je veselo pomislila, zbrane pa je pozdravila: "Podravljena, sem Luna in rada bi se vama pridružila pri nalogi."
Bolje je pogledala sodelujoča in nenadoma je v dekletu prepoznala Kataro. Na obratu ji je zaigral komaj opazen nasmešek, ko je dekletu pokimala v pozdrav, nato pa se je obrnila k fantu, ki je stal zraven. Tudi njemu je prikimala v pozdrav, nato pa je vprašala: "Ali sta že dobila navodila?"
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
Objavljeno: 26 Dec 2008 20:58
Naslov sporočila: |
|
|
Katara je komaj končala z predstavitvijo, ko so vrata iznenada luputnila ob steno in skoz njih je vsa zadihana pritekla Luna, katara je prijela za meč…..kaj luna?..... kako je to mogoče?. ...Je premišljevala in pogoltnila slino. Začela je misliti na tiste grozovite trenutke v puščavi, grlo je postalo suho in kar na enkrat je postalo vroče, čeprav je bilo zunaj kar mraz. Zagledala se je v Luno, ta pa ji je le prikimala z glavo.
Katara se je pomirila in umaknila roko z ročaja. Volk je le našpičil ušesa in svoj pogled usmeril v dekle in vonjal vonjave, ki jih je prinesla s seboj.
Katara je stopila korak naprej in odzdravila. Luna je pozdravila še Ryanna.
Neznano dekle v kotu je med tem časom že izginilo, bilo je čudno, a glede na to da je elemental niti ne.
Ste že dobili navodila.. je Luna vprašala. ''Da, sva. Na kratko: voda je zastrupljena, ugotoviti moramo razlog.'' Obrnila je svoj pogled na čutarico in dodala: ''To je zadnja zaloga pitne vode.''
''Ryann, to je Luna, bila je moja nasprotnica na dvoboju, borili sva se v dalni peščeni deželi.''
''Mislim da smo izgubili dovolj časa; se bosta že med potjo spoznala'', je Katara malo jezna dejala in stopila skozi vrata. Volk ji je sledil.
Hodila je v jezi z sklonjeno glavo. Ni ravno vedela zakaj je jezna, vedela je da je neskončno vesela da se spet srečala Ryanna, a ob enem je bila jezna, saj je minilo že veliko časa in imela je občutek, da je pozabil nanjo. Nekaj časa je še tuhtala in hodila, ko je trčila ob nekaj črnega.
Pogledala je proti višku, ko je zagledala konjsko glavo, skočila je nazaj in se zasmejala.
Bil je Lunin čudoviti žrebec. Na nek način ga je bila kar vesela, saj je rada v bližini konj.
..Tako čudovita žival……nosi človeka na svojem hrbtu…. Kakšna zvestoba….Je rekla sama sebi v glavi in se ustavila, da je počakala Ryanna in Luno.
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 27 Dec 2008 08:03
Naslov sporočila: |
|
|
((a zdej jst lahko pišm, al more najprej Ryann?))
Luna je ob navodilih namrščila čelo, ko pa se je Katara obrnila k mladeniču, je Luna sama pri sebi pomislila: Ryann torej...
Toda Katara je imela prav, za predstavljanje in spoznavanje ni bilo časa, zato je urno stopila za dekletom in njenim volkom iz prostora. Čutila je, da je Katara jezna, toda ni vedela, kaj je vzrok temu. Morda zaradi mene? se je vprašala in za hip jo je zamikalo, da bi jo ogovorila, ali pa vsaj njenega volka... misel na ro je opustila tako hitro kot je prišla in začela je razmišljati o nalogi.
Zunaj sta jo potrpežljivo čakala Matador in Zevs. Pot ob svojima sopotnikoma je nadaljevala peš, konj ji je v lahnem drncu sledil, Zevs pa je lenobno vstal in es počasi premaknil za njimi.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 30 Dec 2008 19:50
Naslov sporočila: |
|
|
Katara se je predstavila, nakar je skupaj z Ryannom obrnila pogled k neznanemu dekletu. No, še tale se predstavi, pa lahko odidemo proti- Ryannovo misel je tedaj prekinil zvok odpirajočih se vhodnih vrat, v prostor pa je z opazno ihto vstopilo novo dekle.
Novinka je za trenutek postala ter si oddahnila, preden je končno spregovorila in se predstavila: "Podravljena, sem Luna in rada bi se vama pridružila pri nalogi." Vama? je Ryann začudeno pomislil, s kotičkom očesa nemudoma preverjajoč kot, v katerem je še trenutek nazaj stalo tisto dekle. Izginila je? Zmajal je z glavo, nakar je dvignil pogled. Dekle je medtem nadaljevalo z vprašanjem: "Ali sta že dobila navodila?"
Dekletu – Luni – je že želel odgovoriti, a ga je Katara prehitela: ''Da, sva. Na kratko: voda je zastrupljena, ugotoviti moramo razlog.'' Nato se je obrnila, Luni nakazujoč čutaro na mizi: "'To je zadnja zaloga pitne vode.''
Ryann se je nasmehnil Katarini jedrnatosti, a preden je lahko Luno pozdravil tudi sam, je njegova prijateljica že nadaljevala: "Ryann, to je Luna, bila je moja nasprotnica na dvoboju, borili sva se v daljni peščeni deželi.'' Ryannu so se zabliskale oči. Katarina nasprotnica? Še ena tekmovalka Turnirja? ... Obetavna naloga je pred nami.
Luni je lahko le prikimal v pozdrav, kajti Katara je – tokrat z nekoliko nezadovoljnim tonom – končala svoj govor; spodbujajoč Ryanna in Luno k odhodu. Le kaj jo pesti tokrat? je pomislil, nekoliko naveličan njenih nenadnih sprememb v razpoloženju. S to mislijo jo je opazoval, kako je zapustila hišo kraljeve svetovalke in se odpravila na mestne ulice.
Ryann je zavzdihnil, nato pa se obrnil k Luni, ki je tudi sama že odhajala. Torej se začenja, je pomislil. Pravzaprav tudi njemu ni bilo do neznansko dolgih predstavitev in podobnih potrat časa. Z mize je še pobral čutaro in jo zataknil za lovski pas, tako kot je to storil z mečem, nato pa se odpravil za dekletoma proti vodnjaku.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 09 Maj 2009 20:47
Naslov sporočila: |
|
|
***
Trojica je odločnih korakov vnovič vstopila v dom kraljeve svetovalke. Od živali se je skozi vrata kot poprej lahko spravil le Volk, zato so morali Lunini spremljevalci počakati pred vhodom. Ryann je z očmi, iz katerih se ni moglo razbrati dosti, še zadnjič odobravajoče pogledal Luno in Kataro. Tu se stvari lahko zapletejo ali končajo.
Prikimali so si, Ryann pa je globoko vdihnil in zaklical proti globji notranjosti prostora: "Spoštovana Amarië, prihajamo z novicami in vprašanji. Posvet z vami težko pričakujemo."
Četudi tega ni pokazal, je v njem tlelo veliko pričakovanje. Izredno nenavadna naloga, ki so jo opravljali cel dan, jih je spet povedla v svetovalkin dom. V spominu je dosledno obnavljal doslej doživete dogodke, da ja ne bi na katerega pozabil, ko bo čas, da spregovori. Prav tako je bil pripravljen vrniti čutarico, če bi Amarië zanjo prosila – vendar je bila še vedno dokaj priročna stvar. Vsakič, ko je napravil kak gib, je lahko začutil nežno valovanje v njej. Še dobro, da smo na poti nazaj naleteli na potok, je pomislil, ko je prišel do tega dogodka. Ravno mu je uspelo končati miselno obnovo, ko je njegovo uho ujelo gibanje.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Amarië
NPC
Pridružen/-a: 20.09. 2007, 16:26
Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 10 Maj 2009 21:58
Naslov sporočila: |
|
|
Vrata so se počasi odprla in v vežo je vstopila Amarië. Iz njenega shujšanega, bledega obraza so se iskrile črne oči, ki so preiskujoče pobliskale po vaših obrazih. Nežno je zaprla vrata za seboj in spregovorila: "Kakšne novice mi prinašate?" Ni vam ponudila stola in njene poteze so vam dale jasno vedeti, da se ji mudi.
Poslušala je vašo zgodbo in tu pa tam zatavala z mislimi drugam, vendar je vseeno željno vsrkavala vsako besedo. Ko ste končali svojo zgodbo, se ji je na obrazu zarisal nasmešek. "Dobro ste opravili." je rekla in na vaših obrazih se je zarisalo olajšanje. "Kdo je krivec za to in njegovo iskanje, bodo opravili kraljevi služabniki. Več ne morem zahtevati od vas."
Izza pasu je potegnila polno mošnjo, jo potežkala v rokah in jo spustila na mizo. "Hvala vam za pomoč. V tej mošnji je za vsakega 700 zlatnikov. Umno jih porabite!" Stopila je k visoki omari in jo odprla. Preden ste utegnili videti, kaj se skriva v njeni notranjosti, je v rokah že držala dve usnjeni čutarici, vrata omare pa so se spet zaprla. "Podarjam vam tudi svoje čutarice, naj vam pridejo prav na vaši poti..." Eno je dala v Katarine in drugo v Lunine roke, Ryanna pa je le ošinila s pogledom in mu komaj opazno pomežiknila. "Srečno pot!" je še rekla in izginila v notranjost velike temne hiše.
_________________
Veliko življenj, ena pot.
Veliko smrti, en cilj.
Veliko čustev, ena ljubezen.
Veliko žalosti, eno trpljenje! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 13 Maj 2009 19:01
Naslov sporočila: |
|
|
Luna je sprejela čutaro in denar toda z mislimi ni bila pri dogajanju. zamišljeno je zrla za svetovalko. Ni opazila Zevsa, ki se je prerinil skozi vrata in pihnil proti volku. Na nek način jo je vleklo k domačim, toda po drugi strani jim ni želela povzročati skrbi... Če bi želeli bi jo že poiskali, vsaj na turnirju.
Iz misli jo je zbudil Zevsov hrapav jezik, ki jo je podrgnil po roki. Zavzdihnila je, pobožala leva po gosti grivi in v njegovem spremstvu stopila proti vratom. Razmišljala je o tem, kaj bi rekla sodelovcema, ki ju je v tem kratkem času precej bolje spoznala, toda to ji je uspevalo samo zaradi njene sposobnosti, da je človeka hitro spoznala, saj so bili tekom naloge vsi precej zadržani in Luni je bilo zaradi tega žal. Morda zato, ker je bila tako dolgo sama in si je zdaj želela navezovati stike in spoznavati ljudi, ali pa morda zato, ker je pogrešala toplo in sproščeno družbo starih prijateljev... toda v resnici ni vedela zakaj. Sploh pa sta se ji zdela zanimiva človeka in bila je prepričana, da bi se lahko sporijateljili, če bi imeli več časa.
Morda bi morala predlagati, da proslavimo? je vprašala Zevsa, ki mu je v nekaj besedah opisala položaj. Lev je v odgovor zamrmral nekaj kot: Stori kar se ti zdi prav, nato pa se je spet prerinil skozi vrata na ulico. Luna je ob njegovem odzivu skomignila z rameni. Zevs je tujce pač težko sprejemal...
"Mislim, da bom konec te naloge proslavila Pri debelem palčku," je rekla Katari in Ryannu, "Ali se bo kdo pridružil?"
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ryann
Človek
Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43
Prispevkov: 62
|
Objavljeno: 14 Maj 2009 20:40
Naslov sporočila: |
|
|
Ryann se je komaj opazno nasmehnil. Kaj je s to kraljevo svetovalko? Bere misli? Nenavadnemu vprašanju se je sam pri sebi nasmejal, pogled pa tačas preusmeril na čutarico ob svojem boku. Njegova lovska oprema je z vsakim dnem postajala bolj pustolovska. A takrat je njegovo uho ujelo tih žvenket – zlatniki v mošnji, ki jo je Amarië položila na mizo, so igrivo udarjali drug ob drugega.
Nenadoma poln zanimanja se je zazrl v mošnjo, iz katere je Luna že pobrala svoj delež. Svoja občutenja je zadržal na miselni ravni, pa vendar – prvič je videl zlatnike. Še sam je pristopil k mošnji, v kateri se je lesketalo na stotine drobcenih koscev – koscev čistega zlata.
A ni hotel sanjariti – zavedal se je svojih dolgov. V orožarni sem si imel priložn0st 0gledati stalne cene izdelkov, je pomislil, njegov pogled pa je švignil k mirujoči Katari. Dotatni meč zame je Kataro stal petsto zlatnikov. Skomignil je z rameni, četudi se je zavedal pomembnosti zlata v družbi ljudi. Še bodo priložnosti za zaslužek.
Naštel je dvesto zlatnikov, kar je bilo precej zamudno delo, ter jih spravil v svojo majhno mošnjo. Nekoč sem v njej hranil gozdne sadeže, ki sem jih našel na sprehodih skozi gozd ...
Zasanjane misli so ga presenetile, pa vendar jih tokrat ni zavrnil. Sedaj ima mošnja končno novo uporabnost.
Sam sebi je prikimal, saj je svoj delež nagrade pobral; nato pa se je obrnil h Katari: "Preostanek nagrade te čaka v mošnji, Katara. Moj dolg tebi prav tako." Nasmehnil se ji je, z mislimi pa je odtaval proč. Štetje in branje mi bosta tu kot kaže izredno koristila ... Presneto, materi dolgujem več, kot sem mislil ...
Luna je prekinila njegove misli, rekoč: "Mislim, da bom konec te naloge proslavila Pri debelem palčku ... ali se bo kdo pridružil?" Ryann je sprva zmedeno zamežikal, saj se mu ni posvetilo, kaj bi to lahko bilo. Pri debelem palčku? Kdo neki je to in zakaj o njem govori tako nespošt-
Tedaj pa se mu je posvetilo. Luna misli na neko gostišče ... šele sedaj se spomnim, da naj bi ta imela nenavadna imena. Zasmejal se je, rekoč: "Nekaj časa pa res imam – sicer pa nebi imel nič proti manjšemu obroku."
Izraz na obrazu se mu je stemnil, njegov nasmešek je pridobil zloveščo ostrino. Moji ... načrti ... lahko malce počakajo. Za trenutek mu je v očeh zopet zažarela iskra temnih misli, vendar je kmalu izginila, zanikajoč dogajanje v Ryannovi glavi.
Obrnil se je h Katari: "Prideš tudi ti?"
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Katara
Človek
Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00
Prispevkov: 132
|
Objavljeno: 21 Maj 2009 21:40
Naslov sporočila: |
|
|
Katara je zamišljeno pogledala Luno in nato še Ryanna. Ta ji je postavil vprašanje le malo po tem ko ji je v roke ponudil denar. Katara se je nasmehnila in rekla ''Pa pojdem, Ryann nebom rekla da denarja nebi bilo treba vrniti, a hvala''. Nato je stisnila mošnjo in si jo zavezala za pas. Volk je gledal z svojimi očmi in videlo se je kako le komaj čaka, da bo spet svobodno tekal po gozdu. Katara mu je z skoraj neopazno kretnjo pokazala da naj še malo počaka, saj v volčjem jeziku prihodnost ne obstaja in zato je imela precejšne težave. A veliko se je imela še za naučiti in večino stvari ni razumela. ''To je stvar za drugič'' je rekla in sledila Ryannu do gostilne in preden se je zavedala, je volk izginil.
_________________
_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
