 |
| RPG forum, kjer vaša domišljija postane resničnost
|
|
|
 |
Avtor |
|
| Sporočilo |
 |
|
Nessa
Glavna vilinka
Pridružen/-a: 31.07. 2007, 15:06
Prispevkov: 840
|
 Objavljeno: 26 Okt 2008 13:13
Naslov sporočila: Ruševine škratovskega mesta |
 |
|
Včasih živahno škratovsko mesto, trgovsko središče vzdržljivih bitij nižje rasti, zdaj je ostala le senca tistega kar je prej bilo. Le ruševine, ki jih je že načel zob časa zgolj stebri, včasih veličastnih, nabito polnih zgradb. Nekateri celo pravijo, da naj bi v mestu strašile pogubljene duše tistih, ki so za sabo pustili še nedokončane posle. Večinoma so to bivši mestni stražarji, ki jih še vedno žre krivda za propad celotnega mesta, ki so ga napadli demoni- poosebljeno zlo. Vodil pa jih je Demonski Kralj Luhar, v strastni želji po zavzetju celotnega sveta. Ne glede na vse pa so to še vedno govorice, saj se le redko kdo dvigne v višave gorovij proti ruševinam škratovskega mesta.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris
Poškodbe: /
**********************
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ilae
Demonka
Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40
Prispevkov: 71
|
Objavljeno: 30 Okt 2008 23:36
Naslov sporočila: |
|
|
Ilae je končno prispela do ruševin škratovskega mesta. Kljub soncu, ki je viselo visoko na nebu je ob prihodu globoko v sebi začudila čuden mraz, kot burja, ki je kar naenkrat z veliko silo pripihala mimo nje. Razgledala se je po obzidju, ki je tako zapuščeno in osamljeno v razvalinah ležalo tam. Z roko je zdrsela po starem, hrapavem kamenju. Globoko je vdihnila in se spustila po stopnišču, ki je bilo še dokaj dobro ohranjeno. Za vsako stopnico je prej preverila, če je trdna in tako kakšno preskočila, saj ni bila prepričana ali bo stopnica zdržala. Prav počasi je prestopila še zadno stopnico in se razgledala naokoli. Na kamen ob robu zidu je položila svoje ogrinjalo in meč. Počasi se je sprehodila od zidova, do zidova in z roko drsela po strih skalah. Vse to je bilo nekoč veličastno mesto. Si je mislila in ogledvala nekatere, še dobro ohranjene zidove. Dokler njena nasprotnica ni prišla, je imela Ilae še nekaj časa za priprave. Raztegnila je roke in jih dvignila visoko v zrak. Počasi jih je spustila in z njimi zarisala velik polkrog. Zazehala je in se sprehodila nazaj do svojih stvari. Sedla je na tla in na kamen naslonila glavo. Segla po čutari, ki se ji je nagajivo izmikala. Odprla je zamašek in odprtino naslonila ustnice. Naredila je požirek ali dva in zaprla čutaro. Odprla je oči in se zazrla v nebo na katerem je bilo le nekaj oblačkov. Na njeno srečo je ravno takrat, ko se je zazrla v smer svetlobe sonca, čezenj zaplaval eden belih oblakov. Popravila si je lase, ki so ji silili na obraz in jih z roko počesala nazaj. Pobrala se je na noge, pograbila meč in počasi zamahnila po zraku. Za koncentracijo je zaprla oči in tako miže z mečem vihrala po zraku. V mislih si je predstavljala nasprotnika, ki je izgledal kot slamnata lutka. Ni si znala predstavljati s kom se bori. Vedela je, da ji je bilo ime Luna in da je človeške rase. Drugače je sploh ni poznala. Nekaj časa je le zamahovala po zraku, nato pa je sedla in čakala, da pride njena nasprotnica, Luna...
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 03 Nov 2008 16:39
Naslov sporočila: |
|
|
Luna je stopila na uravnan del mesta in se razgledala. Nekdaj je moralo biti veličstno mesto in ni in ni se morala nagledati vseh ostankov čudovitih zgradb... Ni si morala pomagati, toda v srcu jo je stisnilo, ko je pomsilila, da bodo čez stoletja tako gledali na njihovo čudovito mesto, na dom njene družine.
Stopila je naprej, vzpenjala se je po starodavnem stopnišču in opazovala okolico.
Končno je stopila na najvišjo točko in se razgledala naokoli. Mesto je bilo večje, kot si je predstavljala in globoko je vdihnila hladen gorski zrak. Sprehodila se je mimo obzidja in ruševin drugih zgradb in si ogledovala prizorišče svojega drugega boja. Ilae... je pomislila in premišljevala, ali se ji ime zdi znano. Še nikoli ni slišala zanjo in zanimalo jo je, kakšna je njena nasprotnica. Zanimalo jo je, če je že tu, zato se je namenila še malo raziskati okolico.
Ko je tako pregledovala ruševine nekoč tako veličastnega mesta je opazia sedečo postavo, ki je sedela nedaleč stran. To mora biti ona, je posmislila in odločno stopila proti njej.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ilae
Demonka
Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40
Prispevkov: 71
|
Objavljeno: 06 Nov 2008 16:51
Naslov sporočila: |
|
|
Ilae je opazila, da nekdo prihaja in v prsih je začutila, da ji srce bije vedno hitreje, vendar se ni zganila. Nekaj časa je le ležala in kot, da bi zmrznila je strmela predse. Ko se je oseba približala se je hitro pobrala s tal. Oči so ji hitro švigale po neznani osebi. "Luna?" je le počasi itisnila iz ust, ki so ji zaradi živčnst skoraj popolnoma okamenele. Ni hotela pokazati občutkov, vendar jo je majhen, a dokaj opazen tresljaj v glasu izdal, da v njej mrgoli občutkov. Potiho je vdihnila in se zbrala. Natančno je opazovala vsak gib neznanke. Opaziovala je njene oči, za katere se je zdelo, da bi se vanje lahko pogreznil. Hitro je odmaknila pogled in za neznankinim hrbtom zagledala leva. Hitro je zaprla oči in zatrenutek razmislila: Luna?...ne, nemogoče. Kaj pa če je? Lev? Se bo lev boril..." Za trenutek jo je pograbila panika. Če je to Luna, bo njena naloga težja kot si je predstavljala. Stisnila je pesti. Vzela je trenuteka zase in zoped pogledala. Vedela je, da jo tudi ona najberž opazuje. Pomirila se je ob misi, da je vse skupaj trajalo le nekaj kratkih trenutkov. Čakajoč na odgovor je premlevala prejšnje misli, a tokrat neopazno.
((Čak mal...a lene res lokh napade lev?...če me je po meni...))
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 06 Nov 2008 17:13
Naslov sporočila: |
|
|
Luna je dobro premerila neznanko in ob zvenu svojega imena se je komaj opazno nasmehnila. Res je ona... je še pomislila. Želela je nekaj reči, ko je opazila v očeh svoje nasprotnice nepojasnjeno čustvo. Morda strah, panika? NI natančno vedela, toda pretreslo jo je, saj jo še nihče ni opazoval s takšnim pogledom. Postala je pozorna in opazila je, da se je dekle pred njo umirilo. Toda, ali je svoja čustva le skrivala? vsekakor se ji je zdelo, da gleda nekam preko nje, zato se je obrnila, da bi videla, če je ona vzrok za njeno negotovost, ali je za to krivo kaj drugega.
Zevs za njo je zamahnil z repom in leno pomežiknil. Luna se je nsmehnila in stopila korak naprej proti svoji nsprotnici: "Pozdravljena, sem Luna." Ni vedela, ali je to, kar je opazila na Ilaeinem obrazu olajšanje ali ne, toda počutila se je že bolje. "To," je rekla in se obrnila k Zevsu, "pa je Zevs, moj prijatelj. Ne skrbi, v boju ne bo psredoval." Eleganten maček je napel telo, ter skočil s skalnatega zidu, ter stopil Luni ob bok. Ta ga je počohala za ušesi, nato pa ga je s hitro kretnjo odslovila. Ni ji bilo prav, da jo maček ni poslušal, toda skrbelo ga je zanjo. Ko je skočil s police, ji je namreč tiho zašepetal: ...demon... Čemu tako opozorilo? je Luna pomislila, nato pa se je spomnila, kaj vse je slišala o demonih. Da nimajo duše, o njihovi krvoločnosti in podobno. Zmrazilo jo je po telesu, ko je pomsilila, kaj je z njo sposobna storiti Ilae, toda odločila se je, da ji tega ne bo pokazala. Sploh pa se ji ni zdela tako slaba in konec koncev je tudi Bawhee demon, pa je eden izmed njenih najboljših prijateljev...
Opogmljena z novimi mislimi se je obrnila nazaj k Ilae in jo vprašala: "Ali si pripravljena?" Po teh besedah je v roke prijela meč, na hrbtu pa si je z vajeno kretnjo popravila tudi lego loka in puščic, za vsak slučaj.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ilae
Demonka
Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40
Prispevkov: 71
|
Objavljeno: 08 Nov 2008 16:14
Naslov sporočila: |
|
|
Ilae je misel na to, da se lev ne bo boril pomirila. Vseeno je obstala. Niti pomežiknila ni. Opazila je neko posebno vez med živaljo in nejno nasprotnico. V glavi ji je mrgolelo vprašanj. Lev je Lunin prijatelj? Se z njim pogovarja? Kako? je razmišlajala in se s pogledom obračala na Luno in spet na leva, ki je odhajal. V tem trenutku ji ni bilo vse popolnoma jasno.
Stresla je z glavo, tako, da ji je nekaj pramenov las ušlo iz čopa. "Oprosti, sem Ilae." se je tudi sama predstavila. Resno je pokimala v odgovor.
Popravila si je lase v čop in goboko vdihnila svež gorski zrak. Nežno je pogladila ročaj meča ter ga močno stsnila. Počasi ga je dvignila vzrak in ga opazovala z očmi. Pozabila je skrbi in strahove, ki so se ji pletli po glavi. V mislih je imela le eno stvar. Dvoboj. Napela je vse mišice vsvojem telesu in jih počasi spustila. Roko v kateri je bil meč je hitro spustilain jo ustavila tik pred tem, da bi se ji meč zasadil v nogo. Zaprla je oči in drugo roko otipala ročaj bodala, da bi se prepričala, ali je če tam. Zadovoljno se je nasmihnila in meč prijela z obema rokama. Na hitro se je ozrla okoli sebe. Narahlo je počepnila se pripravila za boj. Oči je zapičila v Luno ter se zekaj koraki pognala v njeno bližino. Ko se ji je dovolj približala je močno zamahnila z mečem v premišljeno tarčo. Noge. Za to, se je njen počep še znižal. Le upala je lahko, da bo zadela svoj cilj. Med napadom je razmišljala, ča je Luna veliko boljša v bojevanju, ali bolj izurjena. Boljši sovražnik jo je na nalogi že premagal in le upala je lakho, da se to ne bo ponovilo. Pa tudi sama bo dala vse od sebe...
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 13 Nov 2008 23:25
Naslov sporočila: |
|
|
Čeprav je Luna pričakovala Ilaein udarec, je bila presenečena nad njeno naglico. Toda v puščavi s Kataro se je marsikaj naučila in gorski zrak ji je od puščavske vročine veliko bolj prijal. Naglo se je odrinila, da bi se izmaknila natančno namerjenemu udarcu, se zavrtela in zamahnila z mečem proti svoji nasprotnici.
Sledilo je več zamahov in ob nekaterih se je celo zaiskrilo, toda Luna ni odnehala in je hitro napadala svojo nasprotnico. Levo, desno, levo, gor... si je v mislih ponavljala, pred vsakim udarcem. Bila je skoncentrirana va vsak svoj in Ilaein gib, toda kmalu se je zavedala, da takega tempa ne bosta mogli dolgo zdržati. Urno se je prestopila v stran in nazaj, da je pridobila maneverski prostor in zamahnila proti nasprotnici, upajoč da ji uspe izbiti njen meč iz rok. Toda naloga je bila težje izveedljiva, kot je pričakovala. Dekle proti kateri se je bojevala je bilo precej močno, a Luna ni obupala.
V nogah jo je nekaj zaskelelo, kar bi bila lahko posledica puščavske bitke... v mislih je zastokala, toda udarcev ni zaustavila.
Začela je opazovati okolico in skušala ugotoviti, kako bi jo lahko izkoristila sebi v prid.
Borili sta se na uravnanem delu, ki je bil verjetno nekoč mogočen trg. Okoli trga je večinoma stalo napol porušeno obzidje, na vsaki strani pa so iz trga vodile dolge, zlizane in strme stopnice. Če bi jo spravila do tja... V zadnjem trenutku je odbila nov napad, toda v zapestju, v katerem je držala svoje orožje jo je zaskelelo. Prekleto, se je zadrl glas v njeni glavi, toda navzven ni pokazala bolečine.
Tudi ko je naslednjič napadla, jo je zskelelo, toda bolečina se je kmalu začela umikati. Njeno telo se je ogrelo in spet je lahko bolj zanesljivo načrtovala svoje poteze.
V nekem trenutku se ji je zdelo, da je nasprotnica neodločno zamahnila in dlje časa ostala nezaščitena. Ni vedela, ali se moti, toda vseeeno je ostro napadla z udarcem namenjenim v ramo, se naglo obrnila, kot bi želela napasti še drugo stran, toda znova je udarila na isto mesto. Uspelo mi bo..., si je odločno rekla in preusmerila do sedaj visok napad proti nogam.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nessa
Glavna vilinka
Pridružen/-a: 31.07. 2007, 15:06
Prispevkov: 840
|
Objavljeno: 09 Dec 2008 21:21
Naslov sporočila: |
|
|
Našli sta se, med kamenjem, porušenimi ostanki starega škratovskega mesta, ki je oznanjalo propad nekoč mogočnega ljudstva. Bili sta enakovredni nasprotnici, vsaka je imela svoje šibke točke in vsaka je imela svojo posebnost, ki bi ji lahko pomagala zmagati v boju.
Vajine oči so bile osredotočene na nasprotnico, vajine mišice napete, pripravljene na napad. Prva je napadla Ilae, ki se je z zaletom in močnim zamahom, ciljajočim na nasprotničine noge, pognala v Luno. Ta se je na svojo srečo odmaknila, tako da jo je meč le oplazil po čevljih in na njih pustil manjšo prasko. Ilae se je zavrtela okoli svoje osi in se iz oči v oči soočila z nasprotnico, ki se je medtem že pripravila na serijo zamahov, s katerimi je ciljala v Ilae. Vajina meča sta se z zvenketajočim zvokom srečevala in odmikala, Lunini napadi in Ilaeina obramba sta se prepletali in se dopolnjevali, dokler nista obe obstali, Ilae s petami nekaj pedi stran od stopnic, Luna pa pred njo. Njuna meča sta se prekrižana borila za prevlado.
V tem trenutku merjenja moči, ki bi prav lahko dvoboj obrnil v eno ali drugo smer, pa je pogled obeh ujel snežno bel golob, ki se je v tistem trenutku s temnega neba spuščal k vama. Od presenečenja in očaranosti nad bitjem, ki je v temnem dnevu izgledal angelsko, sta se vajina meča povesila in polni pričakovanja in zanimanja sta pustili, da je golob poletel k vajinim nogam.
Luna se je očarana sklonila k njemu in skoraj popolnoma pozabila na svojo nasprotnico, ki pa je prav tako osuplo opazovala prihod. S svojim darom govora z živalmi je od goloba izvedela, da jima prinaša sporočilo in zares sta na njegovo nogo našli pričvrščen drobcen zvitek. Golob vama ga je prepustil, nato pa se ponovno pognal v nebo in izginil v polmraku, ki so ga oblaki risali na zemljo.
Sporočilo sta odvili in pogled nanj vama je razkril sporočilo, ki je bilo na njem zapisano.
Turnir se po kraljevem ukazu nenadno končuje. Odložite orožja.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris
Poškodbe: /
**********************
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Luna
Človek (starešina)
Pridružen/-a: 02.08. 2007, 12:13
Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 09 Dec 2008 22:33
Naslov sporočila: |
|
|
Luna je nejeverno strmela v pismo in besede je prebirala znova in znova. Nato je papir podala še Ilae, sama pa je hitro razmišljala. Nekaj mora biti narobe, da preklicuje turnir... Še enkrat se je ozrla v nebo, da bi opazila goloba in ga povprašala kaj se dogaja, toda ptiča ni bilo več in Luna je bila vedno bolj zamišljena. Morda bi morala domov, je pomislila, toda ni bila prepričana. Do sedaj me ni bilo z njimi in če imajo probleme, bi jim bila lahko v napoto... Toda vseeno ji nekaj ni dalo miru. Pogrešala je svojo družino in prijatelje, predvsem Strelca in ob omembi kralja se je spomnila nanje in preplavila so jo čustva.
Obrnila se je k Ilae in ji odločno rekla: "Dober dvoboj je bil!" Vljudno ji je prikimla av pozdrav, nato pa se je obrnila iz s predirnim žvižgom poklicala Zevsa. Čim prej se je želela vrniti nazaj v mesto.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion
Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ilae
Demonka
Pridružen/-a: 03.08. 2008, 20:40
Prispevkov: 71
|
Objavljeno: 22 Dec 2008 15:49
Naslov sporočila: |
|
|
Ilae je zgrabil za listek in iz Luninega obraza je prebrala, da nekaj ni prav. Nekaj časa se je trudila in napenjala čelo, nato pa je zastala. Turnirja ni več? Kako? Zakaj?!Nič več ji ni bilo popolnoma jasno. Videla je da luna odhaja ji prikimala v oboje kot v pozdrav in v potrditev, da je bil dvoboj res zelo dober. Ko je luna že odšla je Ilae še zmeraj nepremično stala in ogledovala gorovje in skalovje okoli nje. Čez čas se je le zganila, pobrala svoje stvari in se odpravila nazaj po gorski poti.
((zdej bom pa še jst mal pisala  ))
_________________
2300 zlatnikov
~ zastrupljeno bodalo
~meč
poškodbe: poševna brazgotina po hrbtu
*****************************************
Ljubezen je upanje, če ta umre, umreš tudi ti...
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
