Padme
Elemental
Pridružen/-a: 20.06. 2008, 19:17
Prispevkov: 106
|
 Objavljeno: 30 Sep 2008 00:35
Naslov sporočila: Zeleni tolmun |
 |
|
Fanuco je dirjal skozi gozd. Padme ga ni ustavljala, niti se ni trudila da bi šel počasneje. Za jahanje ni nikoli potrebovala sedla in stremen ali pa čudnih priprav za usmerjanje, ki ji ljudje rečejo uzda. Prav tako se je zgrozila če je v gobcu kakšnega konja videla mrtvo hladno železo, ki je vsiljivo pritiskala na usta te ponosne živali. Fanucu je popolnoma zaupala in vedela je, da jo bo pripeljal kamorkoli bo želela. Z nogami se je močno oprijela njegovega krepkega trupa, z rokami pa ga je nežno držala za grivo. Glavo je sklonila nizko ob žrebčev vrat ter se tako izognila vsem vejam, ki so jih drevesa raztezala preveč široko...
Ko sta tako prispela do deroče reke, je Fanuco upočasnil korak in se namenil ob toku navzgor. Rastje ob reki je bilo zelo gosto, zato sta se morala nekajkrat oddaljiti od brega in obiti oviro, nato pa sta se vrnila nazaj in nadaljevala pot tik ob rečnem obrežju. Tako sta prispela do majhnega naravnega jeza, kjer so se rečne brzice umirile in oblikovale čudovit tolmun nad katerega so se sklanjala vlage željna drevesa. Sonce, ki je sijalo skozi zeleno listje, je dajalo vodi čudovito barvo v vseh mogočih odtenkov zelene. Padme je skočila s Fanuca in obstala, prevzeta od dih jemajoče lepote narave. Svilena zelena trava,ki je rasla okoli tolmuna je nežno božala njene bose noge, ko je počasi stopala proti šumeči in vabljivi reki. Vrgla je obleko s sebe in skočila v tolmun. Njeno telo je ob stiku z mrzlo vodo zadrgetalo in ko je priplavala na površje se je zdelo, da ji je hlad zarezal vse tja do kosti. Hitro je zaplavala proti obrežju in se skobacala na suho. Tresoč je pograbila svoj plašč in si ga ogrnila preko ramen. ...presneto je mrzla.. Usedla se je na kos trave, ki je ležal povsem na soncu, potem se je pa domislila...
če je bila moja mati sposobna takšnih stvari, bi se mogoče tudi jaz lahko poskusila sedaj malo ogreti... Nasmehnila se je ob tej zamisli, ki se ji je za trenutek zdela neumna..vendar ji je šklepetanje zob nasmešek hitro zbrisalo z obraza. Vrgla je plašč s sebe in stegnila roko predse. Z mislimi je segla vse do konic prstov...namesto nohtov so se ji sedaj tam igrali majhni plamenčki. Nekje blizu je nekaj zašumelo in plamenčki so izginili. Padme se je ozrla. Tam na travi se je mirno pasel Fanuco in z zanimanjem opazoval kaj počne. Obrnila se je nazaj k svojim prstom in poizkusila še enkrat. Tokrat se je osredotočila samo na en prst, kjer je takoj spet zagorel plamenček. Zasmejala se je. Neverjetno česa je sposobna. Mislila je, da mora ponižno prositi ogenj, da ji nakloni milost in se prikaže, vendar je sedaj ugotovila, da je mnogo bolj ubogljiv, če si ga podredi. To je podkrepilo Padmino samozavest in v njenem pogledu je zasvetil kanček nadutosti vendar le za trenutek. Navsezadnje ni bila takšne vrste elementalka, da bi si želela koga podrejati...ali pač?
Poizkusila je še enkrat. Tokrat je predse stegnila obe roki. Ko so zagorele konice prstov je ogenj povečala in ga potegnila bližje k sebi, da se ji je kot kača ovijal okoli roke in se dvigoval proti ramenoma. Čutila je prijetno opojno toploto, pa vendar je ni opeklo. Takrat pa je kriknila, saj se je ustrašila, da ji ne bi zagoreli lasje in izgubila nadzor nad plameni, da so ji naenkrat zajeli celo telo. Kot goreča bakla se je pognala proti reki, da bi se rešila te pekoče nadloge. Fanuco je prestrašeno zahrzal in začel nemirno topotati s kopiti. Bil je res pogumen konj. Mnogo bi se jih prestrašilo in zbežalo, on je pa v skrbi za svojo gospodarico pozabil na lastno varnost. Vendar tako hitro kot so se plameni pojavili, tako hitro so tudi izginili in Padme je obstala na pol poti do tolmuna. Živčno je začela tipati po svojem telesu, mrzlično iskati opekline in črne madeže osmojene kože. Našla ni ničesar, razen svoje nežne bele kože brez kakršne koli brazgotine ali vsaj rdeče lise. Niti vroča ni bila. Zaskrbljeno je segla v svoje lase in ugotovila, da so še vedno dolgi in gladki. Olajšano je zavzdihnila in se obrnila k Fanucu. ..Ne boj se dragi moj..nisem bila pripravljena na to, kar se je ravnokar zgodilo, vendar sedaj vem da je vsak moj delček telesa prežet z neverjetnimi močmi, ki sem jih podedovala po svoji materi.
Srčno si je želela, da bi lahko začela takoj preizkušati svoje moči in iskati njihove meje vendar je čutila da rabi počitek in tudi v želodcu ji je že krulilo. Tako je zopet zlezla na Fanuca in ga usmerila proti drevesu, ki ga je poimenovala dom. Nobenemu ni bilo do dirjanja, zato sta v počasnem koraku zapustila zeleni tolmun in se odpravila nazaj proti njunemu novemu domu.
_________________
Denar: 1100 zlatnikov
Orožje: Elementalna palica, meč
Živali: Frizijski konj Fanuco
Poškodbe: /
______________________
パドゥメ |
|
