Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nessa · Objavljeno: 23 Sep 2007 19:21 Naslov sporočila:

Nessa se je nasmehnila. Sama je v tem trenutku pomislila na povsem isto stvar.
"Svetišče obdaja veliko urokov, eden izmed njih preprečuje, da bi v svetišču kdorkoli povzročal poškodbe. Mislim, da bomo tam varni," je rekla Luni, nato pa ostalim zavpila:
"Za mano! V svetišču bomo varni!"
Aristo je pognala v galop in obrnila v smer proti svetišču.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris

Poškodbe: /
**********************

Kastor · Objavljeno: 23 Sep 2007 20:09 Naslov sporočila:

Kastor, ki je bil, dokler je zmaj hodil po tleh varen, je opazil, da se zmaj dviga, saj je bil v zraku precej hitrejši kot na tleh. To pa je za vse pomenilo precej večjo nevarnost in kljub temu, da se je to zdelo nemogoče so konji začeli teči še hitreje.

Glede na to, da bi med drevesi orel laho napredoval precej hitreje kot zmaj, se je Kastor odločil zamotiti zmaja in se odpraviti stran od svetišča.

Kastor je pristal na zmajovem hrbtu, ki tako majhne teže ni začutil in prisilil svojega orla, da je svoje kremplje (ki so bili proti zmaju bolj uporabni kot njegove puščice) zaril v zmajev hrbet. Čeprav jih je zmaj komaj začutil je delovalo. Kastorju in Karu (orlu) je začel slediti (medtem sta seveda že začela bežati). Odšla sta proti planjavi in upala, da jima bo zmaj sledil.

Kastor je že videl polja, ko je začuti topo bolečino v nogi. Izgledalo je kot da je samo del tistega nečesa, kar ga je zadelo zadelo njega ostali del pa Kara.

Naglo sta začela padati (bila sta približno 3 m nad tlemi) in Kastor je kmalu občutil trdna tla. Kljub temu, da ju je vse bolelo (orla in Kastorja) sta se morala skriti. Zavlekla sta se v bližnji grm in zmaj je letel čez niju. Kastor je vedel, da se je drugim uspelo rešiti.
_________________
700 zlatnikov

pihalnik, orel, vohunska muha

Nessa · Objavljeno: 23 Sep 2007 20:27 Naslov sporočila:

Ko je Nessa končala s čaščenjem, je odprla oči. Vsi so varno prišli v svetišče, a Kastorja ni bilo, zmaj pa je letel stran. In lahko je samo predvidevala, kaj se je zgodilo. Upala je samo, da je Kastor še živ.

Sedla je na Aristo. Vedela je, da bo to, kar bo poskušala narediti, tvegano, a pravzaprav ni imela izbire.
"Ne sledite mi," je rekla ostalim. "Počakajte tukaj, varni boste. Jaz grem iskat Kastorja."

In pognala je Aristo, ki je odgalopiriala iz svetišča. Nessa ni imela izbire, kot da Kastorja poišče z močjo svojih misli, kar pa je naredila le enkrat prej in zavedala se je, da lahko umre. Toda Kastorja je mogla rešiti.

Aristi je pomirljivo zašepetala v uho, nato pa se je močno oklenila in zaprla oči. Z mislimi je zatipala za žarkom njegove zavesti, ki ga je puščal za sabo, ko je letel in na nekem mestu se je njegov žarek prepredel z zmajevim. O prekleto, Kastor je poskušal napasti zamaja! Sledila je žarku in podoživljala vse, kar se je dogajalo Kastorju. Sploh se ni bila več sposobna oklepati Ariste, kajti postala je zelo šibka, in zdrsnila bi z nje, če ji ne bi kobila z glavo pomagala nazaj na hrbet in prenehala galopirati.

Nessa pa je še naprej sledila Kastorju in našla je točko, kjer je strmoglavil. Občutila je bolečino in trznila je na Aristi. Kastor je bil ranjen. Nato pa je začutila, kje je padel na tla in z zadnjo trohico moči, ki ji je še preostala, je prekinila miselno povezavo z njim in padla z Ariste.

Ko se je zavedla, je šibko vstala. Arista je ovohavala grm in Nessa je razmaknila trnaste veje. V njihovem objemu je našla pogumnega palčka, s strelico v nogi, in orla, ki je bil le opraskan, a nezavesten.

Pobrala ga je in se zavihtela na Aristo. Njene oči so postale težke in zadnja stvar, ki se je je spomila, je bila bežna podoba svetišča, ki se je približevalo. Nato je omedlela.
_________________
400 zlatnikov
dolgi vilinski lok
črna kobila Arista
rubinasta kača Siris

Poškodbe: /
**********************

Kastor · Objavljeno: 23 Sep 2007 21:45 Naslov sporočila:

Kastor je glede na Nessino stanje lahko ugibal česa je zmožna. S pompčjo misli je lahko poiskala človeka. Kar nekaj časa je čakal na to, da se je Nessa vsa slabotna vendarle zbudila. Ko se je zbudila jo je najbrš bolela glava, saj po takem mislnem naporu nihče nebi mogel ostati brez bolečin. Kastor je opazil, da je Arista zelo navezana na Nesso, saj ji je pomagala: da je splezala nanjo in da se je na njej tudi obdržala. V upanju, da se zmaj ne bo več prikazal sta odšla proti vlilinskemu svetišču. Čez nekaj ur težavne in počasne ježe pa sta ga navsezadnje le zagledala. Pohitelalsta do njega in se s tem rešila pred vsemi nevarnostmi,ki so jima grozile.
_________________
700 zlatnikov

pihalnik, orel, vohunska muha

Amorphis · Gost

Vonj po trhlem lesu in vlagi ji je napolnil nosnice, ko se je podala med gosto nasajena debla dreves. V polmraku so njeno prisotnost izdajali komaj zaznavni koraki, tih lesket oči in plitko dihanje. Tik za njenimi usnjenimi škornji je izmučeno korakal Luminor. Slednji je svoje jantarne oči upiral v tla pred njim, svoje tace pa previdno polagal na vlažna gozdna tla. Amorphis si je utirala pot skozi gosto grmičevje s pogledom pa preiskujoče spremljala pokrajino. Blede meglice so se ji kot kače ovijale okoli nog in se plazile tik nad tlemi, oster hlad, ki jo je bodel v lica pa ji je na nek prikrit način celo prijal.
Naposled se je pognala v tek, v upanju da bo ubežala mešanim mislim, katerih ni znala razbrati. Začutila je rezko bolečino, ki jo je za kratek hip prešinila, ko jo je bodičevje porezalo po razgaljenem kolenu, a jo je to prej podžgalo, kot ustavilo. Dolg plašč je plapolal za njo, medtem ko se je prepuščala ledeno hladnim sunkom vetra, ki so jo božali po obrazu in prisluhnila prijetnem zvoku tac za seboj. Ni sama.
Ustavila se je na umirjeni jasi, tišina pa jo je sprejela v svoj objem in zapolnila vsak kotiček. Utrujeno se je sesedla na tla, s hrbtom pa se naslonila na raskavo površino debla. Lumonor je legel nedaleč stran od nje, položil svojo glavo na prednje tace in jo opazoval s svojimi volčjimi očmi. Videti je bil tako krhek, čeprav uživa kadar se pretvarja, da je mogočen pogumen volk. Ob misli na to, se je na vilinkin obraz prikradel droben smehljaj, oči pa ji je napolnil zadovoljen lesket. Z dlanjo je mehko zdrsela prek njegove, kot noč črne dlake in ga spremljala s svojimi čutnimi očmi. Tema se je spustila nad tla, sprejela dvojico v svoj objem, Amorphis pa se je naslonila ob volka. Rada je čutila njegovo toplino, slišala njegovo dihanje, čutila privzdigovanje njegovega prsnega koša. Ob njem se je znova počutila tako otroško, tako naivno…tako varno. Dahnila je, bele meglice pa so za hip zaplesale pred njenimi očmi, v naslednjem trenutku pa je zaprla oči in se prepustila spancu, medtem ko so ji dolgi prameni las padli prek obraza.

Luna · Objavljeno: 24 Sep 2007 21:18 Naslov sporočila:

Luna niti v sanjah ni mislila poslušati Nesse. Že je bila v gozdu in sledila svoji prijateljici. Morda jo bo še potrebovala. Toda zmotilo jo je nekaj poplnoma drugega. V gozdu ni bilo življenja. V Luni je, prej tako domač gozd, zbudil odpor. Vsega tega ni hotela videti. Gozd je bil njen dom, v njem so živeli njeni prijatelji - gozdne živali. Le kako bi lahko nekdo storil kaj takšnega?

Z Matadorjem sta nadaljevala pot in Luna je hodila po pusti pokrajini le še v upanju, da bo našla prijatelja. Takrat pa je Matador opozoril na premikanje v gozdu. Tudi Luna se je obrnila v tisto smer in med napol podrtimi drevesi opazila vilinko. Ni vedela, ali naj jo vpraša po Nessi. Morda bi jo tudi ona lahko izsledila? Po drugi strani pa ni bila prepričana, morda je ravno vilinka imela kaj opraviti z zmajem...

Volk ju je opazil in Luna je to pričakovala. Toda, še preden je opozoril vilinko, mu je Luna neslišno sporočila, da jima noče ničesar, da prihajata v miru in da iščeta neko vilinko. Upala je, da bo že volk vedel odgovor na njeno vprašanje, saj ni želela zbujati vilinkinega zanimanja.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Amorphis · Gost

Pod roko je začutila gibanje, volk se je premaknil. Sprva je stopil prednjo v bran in pokazal svoje ostre čekane, divjost pa je znova napolnila njegove jantarne oči, čeprav ne za dolgo. Ko je zaslišal besede človeškega bitja se je umiril in sproščeno sede prednjo. Amorphis je počasi zapuščala svoj svet, lastno Utopijo, kjer ni meja in pravil. Odprla je svoje velike oči in še vedno nekoliko zaspano stresla z glavo. Čutila je kako je bilo njeno telo znova polno energije, kot razbeljeno jeklo vroča kri pa se je pognala po njenem telesu.
Pred seboj je opazila temnolaso dekle in se, še vedno rahlo opotekajoč dvignila z mehkih gozdnatih tal. Globoko je vdihnila, sveš hladen zrak pa je napolnil njena pljuča. Šele nato se je začela zavedati sveta okoli sebe in spregovorila v hladnem, nekoliko skrivnostnem tonu glasu "Zdravo." nato je prisluhnila njenim besedam in dodala "Hehhm...pravzaprav sva nova tukaj, in ne, nisva videla nobene vilinke." S svojimi dolgimi prsti se je poigravala z mehko Luminorjevo dlako in hkrati dajala vtis zaščitniškosti, njen pogled pa je bil nezaupljiv. Po vsem, kar ji je življenje prineslo ni bila več sposobna zaupati tujcem in se je raje skrila za masko nedosegljivosti.
Popravila si je pramen las, ki ji je silil v oči in nato nekoliko obotavljajoče neznanem dekletu pomolila roko in bolj sproščeno odrezavo odvrnila "Amorphis." S svojimi globokimi očmi pa se je vprašujoče zazrla v njene in počakala na odziv.

Luna · Objavljeno: 24 Sep 2007 22:15 Naslov sporočila:

Luna je iz njenega globokega pogleda takoj razbrala njen značaj. sicer se na ugotovitev prvih nekaj trenutkov ponavadi ni preveč zanašala, tod tokrat je bila dokaj prepričana. Punci je pomolila roko, se nasmehnila in se predstavila. "Luna." Pokazala je še na konja, ki je zaščitniško stal za njo in s pogledom motril vilinko. "To pa je Matador," ga je predstavila.

Luna je postajala vedno bolj nemirna. Skrbelo jo je za Nesso in Kastorja. Zato se je obrnila k Matadorju in rekla vilinki: "Vrnila se bom v svetišče. Moram najti prijatelja. Če želiš, greš lahko z mano."
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Amorphis · Gost

Začutila je toplino njene dlani in zmogla bežen nasmešek, nato pa je pogledala proti žrebcu. Njuni roki sta se razklenili. Njena ji je padla ob bok, medtem pa je prisluhnila Luninim besedam. Sprva je omahovala, nato pa nekako prikimala in dodala "No, prav."
S pogledom je spolzela prek njenega konja, nato pa se vrnila k Luminorju, ki jo je prebadal s svojimi vpršaujočimi očmi. Njena dlan je znova zdrsela vzdolž njegovega mogočnega vratu, svoje skrivnostne oči pa je urpla v dekle in počakala, da bo slednja pokazala pot. Nekje v njej je tlela tista iskra, tista sla, ki jo je gnala na pustolovščine. Čeprav se nikdar v življenju ni počutila zares sprejeto, so jo v divjini vse skrbi zapustile. Na obrazu ji je igral droben, a pomenljiv smehljaj, medtem ko se je prepuščala enakomernim sunkom vetra, ki so se poigravali z njenimi dolgimi lasmi.

Luna · Objavljeno: 25 Sep 2007 20:25 Naslov sporočila:

Luna je obrnila konja in pomignila Amephis naj ji sledi. Napredovali sta počasi, saj sta obe hodili peš. Ob Luni Matador in ob vilinki volk. Nenavadna druščina.
Končno so v daljavi zagledali svetišče in Luna je pospešila korak in posatal še resnejša, še bolj molčeča.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Sabrina · Vilinka Pridružen/-a: 12.09. 2007, 20:54 Prispevkov: 37

Sabrina se je že nekaj dni potikala po gozdu. Palčaka je izgubila izpred oči in ni vedela kam naj gre, ali na koga naj se obrne. Na srečo ji je družbo delal osliček, ki ga je poimenocvala Sewie.

naenkrat je obstalakot vkopana. drevesa so bila podrta, zažgana. Na tem predelu je bilo vse sivo, uničeno. Šlo ji je na jok. Mam jo je učila, da mora častiti življenje in zato ji je ob prizoru na toliko mrtvih dreves šlo na jok. "Le kaj se je zgodilo?" se je znova in zvova spraševala, ko je hodila čez pusto, mrtvo pokrajino.
Naenkrat je v njeni neposredi bližini zaslišala krik. Zdrznila se je. V začaranem gozdu je veliko nenavadnih bitji in ni vedela, ali jo to bitje ogroža ali ne. za vsak slučaj je Rekla Sewiju: "Hitro, steci k svetišču, mislim, da bova tam varna?" Sawie se je pognal v dir, hkrati pa je vprašal: "Misliš, ali veš?" Sabrina se je ozrla nazaj in opazila nenavadno bitje, ki ji je sledilo. takoj se je obrnila spet naprej, saj pogleda na nagravžno bitje ni prenesla "mama je rekla, da je svetišče najbolj varen kraj v gozdu. Pohiti!" je že skoraj panično zavpila in upala, da bo osliček zmogel priteči do svetišča.
_________________
1300 zlatnikov
govoreči osel

lok

POŠKODBE: ni

Narawen Tinuwiel Serindë · Objavljeno: 30 Apr 2008 10:43 Naslov sporočila:

Narawen je prijezdila do prostranstva in se odločila, da bo najvarneje, če bo šla po potki mimo jase do Svetišča, kjer se bo ustavila, in potem naprej do Rudnikov, vse do gorovja in tam bo v znani zlatarni povprašala za svojim medaljonom. Zlatar, znan kot tisti, je veliko vedel o teh rečeh. Kam naprej, pa ni vedela. Jo bodo že bogovi vodili. Razjahala je in sedla pod drevo. Kobilo pa pustila, da se pase. Iz torbe, v kateri je imela shranjeno vse mogoče reči, je vzela kos popotnega kruha in sira, pa čutarico z vodo. Odtrgala je košček in si ga lačna zatlačila v usta. Drugega je predala sestradanemu Dearu, ki ji je čepel na levi rami. Cel dan je samo jezdila, želela je priti do varnega zaklonošča, kajti na poti se ni varno kar takole ustavljati. Spila je nekaj vode in pojedla do konca. Potem pa čutarico pospravila nazaj v torbo, potegnila izza majce medaljon in si ga ogledala.
''Kaj pravita, prijatelja moja, kam naprej, ko bomo izvedeli kaj o medaljonu?'' je povprašala kobilo, ki se je sita zleknila na trato in Deara, ki je v odgovor poletel k veji drevesa in skril svojo drobno glavico pod perut.
''Tebi pa moram dati še ime,'' je dejala vilinka, pospravila verižico in opazovala kobilo. ''Kaj praviš na Siirena. Kar v redu bo, kajne?''
Kobila je zarezgetala in skočila pokonci, sokol se je prestrašil in poletel nazaj na Narawenino ramo. Vilinka se je zasmejala in dejala: ''Prav imaš, Siirena. Res bi morali dalje. Do svetišča moramo priti še pred nočjo. In tako je zajahala in v drncu izginila med drevesi.
_________________
Denar: 1000
Predmeti: srebrn vilinski lok, dolg lahek meč
Živali: bela kobila z imenom Siirena
Zdravje:Rana na levi nadlahti in oprakani členki na rokah
**********************************************

Jin · Gost

Jin se je držala poti kot pribita, ko je vstopila v gozd se je razveselila, da je zapustila mesto, ki je polno ljudi.
Ni še jezdila, bala se je, da bo padla iz konja. A ko so ji moči opešale in so jo začele boleti noge ni imela več izbire. Počasi a ustrajno je prijela vajeti v eno roko, z drugo se je prijela sedla, levo nogo je počasi vtaknila v streme in se zavihtela na konja. Nekaj časa je stala, a potem ko je konja pognala, je konj začel dirjati, zdirjal je z poti neznano kam.

Predno se je Jin zavedala, da je je izgubila je bilo že prepozno. Znašla se je na jasi gozda..

Jin · Gost

Jin je počasi sestopila iz konja in si ogledala sledi... To niso bili navadni parklji.
''Spovnim se, da sem brala o tem'' je rekla Xeni in jo pogledala.
''To so sledi demona, ki spreminja obliko'' to dela da lahko preživi. Takoj ko je to izgovorila sta zaslišali šum v gazdu...

Amarië · NPC Pridružen/-a: 20.09. 2007, 16:26 Prispevkov: 43

Postavi sta sledili do gozda, kjer pa sta našli stopinje divje svinje in sta naivno mislili, da so demonove. Postava v črnem pa je že izginila v gozd (odkril vaju je namreč takoj, ko sta mu pričeli slediti) in sedaj vaju je opazoval izza temih debel dreves. Neslišno je izza pasu potegnil tanek meč, oster kot britev in vaju gledal, kako sta zmedeno stali sredi manjše jase. Na obrazu se mu je zarisal nasmeh, ko sta se prestrašili in poskočili ob zvokih, ki jih je taista svinja, ki sta ji sledili, delala medtem ko je rila po tleh. Pa še ta se je prestrašila in pobegnila, ko je slišala vajin ne preveč tih pogovor.

Ko sta ugotovili, čigave so stopinje, sta zmedeno gledali okoli sebe, kajti to je bila vajina edina sled. Demon pa je komaj zadrževal smeh, ko je neslišno izginjal med debli dreves.

((1. "demoni spreminjevalci oblike" ne obstajajo. Sploh pa če kateri med njimi že spreminja obliko, ne bi kar tako puščal sledi na tleh. In zapomita si, da so demoni intiligentna bitja, ki niti slučajno ne bi rabila spreminjati oblike, da bi se "zaščitila".
2. priporočala bi vama, da ne ravnata na lasto pest, kajti s tem si bosta nalogo le otežili.))
_________________
Veliko življenj, ena pot.
Veliko smrti, en cilj.
Veliko čustev, ena ljubezen.
Veliko žalosti, eno trpljenje!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli