Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Luna · Objavljeno: 31 Dec 2008 09:26 Naslov sporočila:

"Da bi vodsnjak puščal?" je zmedena vprašala Luna, ki Katare ni razumela najbolje. Vodnjak se polni s podzemno vodo, ki teče pod mestom. Nemogoče je, da bi karkoli puščalo..." stopila je okoli vodnjaka, nato pa se je obrnila k drugima dvema, da bi skušala odgovoriti na Ryannovo vprašanje - več predlogov ko bodo imeli, lažje jom bo začeti. "Če morda kdo od vaju ve, kje izvira voda s katero se je Mesto oskrbovalo, bi morda lahko začeli tam. Ker gozda reka ni zastrupljena, mora biti vir vode drugje..." je na glas pomislila in se zazrla v globine vodnjaka. "Vprašanje pa je, kaj je slišala Katara," je še previdno rekla in se trudila, da bi zaznala zvok kapljanja.

((Sori, za kratk post, ampak zadne dni sm čist crknena...))
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Amarië · NPC Pridružen/-a: 20.09. 2007, 16:26 Prispevkov: 43

Prispeli ste do mestnega vodnjaka, ki se je ponosno dvigal sredi tlakovanega dvorišča. Voda v vodnjaku je segala tako visoko, da jo je bilo z iztegnjenimi rokami moč zajeti hladno tekočino. Na robu vodnjaka je stalo vedro, s katerim so popotniki zajemali vodo, da so lahko napojili svoje konje. Leseno vedro je bilo še vedno polno in voda, ki je našla pot skozi špranje v lesenem dnu, je pošasi kapljala nazaj v vodnjak. To kapljalnje je slišala Katara, ko se je zazrla v črno gladino.
Vsi trije ste se zagledali v mirno vodno površino, ki je vzvalovila samo takrat, ko je gravitacija prisilila naslednjo kapljico, da je zapustila leseno vedro, ki je že napol strohnelo, ker ga tako dolgo nihče ni uporabljal, voda pa ga je razjedala in razjedala. Smrad po gnilem lesu je napolnil vaše nosnice in vas prisilil, da ste stopili za korak nazaj.
_________________
Veliko življenj, ena pot.
Veliko smrti, en cilj.
Veliko čustev, ena ljubezen.
Veliko žalosti, eno trpljenje!

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Podzavestno je vsrkaval besede deklet, medtem ko je tudi sam premišljeval o načinu, kako začeti iskanje. Nenadoma je zaznal vonj trohnečega lesa, ki ga je oddajalo staro vedro na vodnjaku. Stopil je korak nazaj, da bi se umaknil nadležnemu smradu, nato pa se je obrnil proti Katari in Luni.
"Mislim, da kapljanje povzroča tisto vedro," je preprosto rekel, s pogledom nakazujoč na staro leseno pripravo. "Ta smrad ... verjetno je vedro že tako zdelano od starosti, da je pričelo razpadati. To bi pojasnilo vodo, ki pušča skozenj, hkrati pa tudi kapljanje, ki si ga slišala, Katara." Ima pa presneto dobra ušesa, je še pomislil. Sam sem do sedaj živel v gozdu, a nisem slišal niti preprostih kapljic.
Še enkrat je stopil k vedru, da bi si vodo bolj podrobno ogledal, ter se prepričal o verodostojnosti svojega sklepa. Upirajoč se neprijetnemu vonju, mu je nekako uspelo preveriti vedrovo stanje. Gnil les, kajpak, je nejevoljno pomislil, nakar se je zopet umaknil. Pričel je misliti na Lunine besede.
Luna ima prav – ni je naravne vode, ki bi bila kar tako zastrupljena. Strup mora izvirati od drugod ... a kje začeti? Pogledoval je od vodnjaka do vedra in spet nazaj, še vedno brez ideje. Ena možnost je, da vodnjakova voda dejansko prihaja iz kakšne večje tekoče vode v bližini, strup pa je pobrala na poti ... ko bi le vedeli, kaj ta strup dejansko je.
Tedaj pa je iznenada dobil novo zamisel. S komaj opaznim nasmeškom je pokimal dekletoma, odpravljajoč se proti vedru.
"Premišljeval sem, kako ugotoviti vir strupa," je spregovoril, vedro pa za ročaj dvignil od vodnjaka. "Nihče od nas sicer ne ve, kako je strup prišel v vodnjak – morda je prišel v vodo na naraven način, morda zaradi zlih namenov neke osebe ... Tega ne moramo vedeti. Niti tega ne vemo, od kod mestna voda dejansko prihaja ..." Pokazal je na vedro, nadaljujoč: "... zato je ena možnost, da ugotovimo, kaj strup dejansko je."

Vedro je položil na tla pred sabo, rekoč: "Naj pojasnim: vse snovi, ki so v vodi v dovolj veliki količini, se razkrijejo, ko voda izhlapi. Morda ... morda se nam strup kot tak razkrije, če vodo segrejemo dovolj, da zapusti to vedro."
Dekletoma se je zazrl v oči, vedoč, da je predlagal nekoliko nenavadno stvar. "Predlagam, da nekaj vode v tem vedru odnesemo v mestno kovačijo. Tam jo lahko nemudoma segrejejo v kakšni kovinski posodi, ki bo zdržala morebitne vsedline. Spotoma lahko povprašamo o viru vode, ki napaja mestni vodnjak – tako bomo imeli drugo vodilo, če se prvi pristop izkaže kot neuspešen."
Pričakujoče se je zazrl v oči sopotnic, prepuščajoč jima čas za razmislek njegovega predloga in za morebitne ideje z njune strani.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

(aja tak vodnjak imamo )

Vodnjak jim je bil prava uganka in morali so pomisliti prav na vse. Katari ni prišlo na misel nič pametnega, saj sama v življenju ni imela prav veliko opraviti z njim.
Trohnelo vedro…'' če je vedro že močno načel zob časa in je voda v njem še predno je bila ta v vodnjaku zastrupljena, je lahko voda ki se nahaja v vedru še pitna''; je Katara rekla in
pogledala Luno in Ryanna.
Idejo je ostrelila kot strela iz jasnega, ne da bi prej kaj pomislila, malce se je zamislila, saj to ni bil ravno njen način in
sama ni bila ravno pripravljena poskušati vode, a bil je predlog. Vonj trohnelega vedra ji je onemogočil, da bi o tej vodi izvedeli kaj več.
Ryann je kataro presenetil z svojim predlogom, o segrevanju saj je bil to res nenavaden predlog, a katara ga je sprejela, saj si nihče ni izmislil ničesar drugega.
Nikoli nebi pomislila na to, si je govorila in počasi si je začela Ryanna predstavljati v drugačni luči, kot ga je do sedaj poznala.
''Prav Ryann, ker se bliža tudi zima in je mraz, mislim da bomo v zraku lepo videli vodne hlape. Vzemimo pa še vzorec vode iz vedra.'' Z pogledom je oplazila volka, ki pa je le pridno stal ob strani in opazoval mogočnega leva.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Ryann se je nasmehnil, ne vedeč, ali se Katara le šali, ali pa ga dejansko ni celostno razumela. "Da ne bo pomote, Katara, Luna;" je spregovoril, "Hlapi izparele vode nam bodo še najmanj zanimivi – naša pozornost bo usmerjena na vsedline, ki jih bo proces segrevanja razkril. Preprosto rečeno: vodo bomo ločili od strupa; če imamo le opravka z naravno sorto strupene snovi."
Sklonil se je k vedru in se previdno zazrl v vodo v njem. "Tvoja ideja pa je tudi zanimiva, Katara," je nadaljeval. "Morda je voda v vedru res tako dolgo, da je še pitna. A glede na to, da vedro pušča, bi se v tako dolgem času verjetno že popolnoma izcedila v vodnjak ..." Malce je pomislil, kajti s tako malo podatki so morali pretehtati vse možnosti. "... razen, če je do zastrupitve prišlo resnično pred kratkim. A ne verjamem, da bi se v tako kratkem času zastrupil velik delež Mesta, zato osebno to možnost zavračam. Zanimiva stvar je, da je vedro sploh napolnjeno z vodo ..."
Še nekaj časa je zamišljeno zrl v vedro, naposled pa je zopet vstal in se zazrl proti dekletoma. "Kakorkoli že, nekje moramo začeti. Vedro za vsak slučaj, če je le še napolnjeno s pitno vodo, lahko izpraznimo in ga napolnimo z vodnjakovo vodo, nato pa se odpravimo h kovaču. Kot sem rekel – sproti povprašamo še za vir mestne vode, kjer bomo iskanje zelo verjetno nadaljevali, tudi če izvemo kaj strup dejansko je."
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Luna · Objavljeno: 02 Jan 2009 11:39 Naslov sporočila:

Luna je ves čas njunega pogovora stala ob strani in premlevala njune besede. Ryannov predlog se ji je zdel precej zanbimiv, toda...
"Ni nujno, da bo strup ostal v posodi. Možno je, da bo izhlapel skupaj z vodo, ali pa, da bo izhlapel hitreje kot voda... kar tudi ni slabo," je dodala, nato pa se je vrnila k svojemu prvotnemu pomisleku: "In v tem primeru... kaj če so hlapi v zraku prav tako strupeni?"
Počakala je nekaj trenutkov, da jima je dala možnost razmisliti o njenih pomislekih, potem pa je še rekla: "Toda če prav pomislim nimamo druge možnosti. Ugotoviti moramo, kaj je strup in če bo izhlapel bomo verjetno hitro vedeli za katerega gre, v drugem primeru pa je tako ali tako vse v redu."

Še enkrat se je zazrla v mirno gladino vode in nato pomislila, da voda še nikoli ni bila tako visoka. In zakaj je vedro polno... če bi bila voda v njm pitna, bi jo meščani že zdavnaj izpili, je pomslila, nato pa se je ozrla h čutari za Ryannovim pasom. Moramo pohiteti, karkoli bomo že naredili, delati moramo hitro.
Naglas pa je rekla le: "Torej v kovačijo!"
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Pokimal je Luninemu klicu, nakar je pobral vedro z vodo. Z desnico ga je nosil za ročaj, z levico pa je pokril luknjo, ki je prepuščala vodo. "Pa pojdimo." je še sam pritrdil, nakar so se odpravili skozi mestne ulice.
Po poti je premišljeval Lunine pomisleke – možne nevarnosti, ki jih bo segrevanje vode pričelo. Nekje moramo začeti, je vztrajal pri svojem. Dvomim, da bo tudi strup izhlapel tako hitro, če le poseduje naravne lastnosti. Če pa imamo opravka z drugačno sorto strupa, bi lahko imeli težave ... Vsekakor je vredno poskusiti.
Sam pri sebi pa se je nasmehnil Lunini tehtnosti. Ni si mogel pomagati občutku ... nekaj na njej ga je bodlo, neka stvar mu ni dala miru. Najhujše je bilo to, da še sam ni vedel, kaj bi to bilo. Ne spomnim se doslej imeti takih nenavadnih občutkov, je nekoliko nejevoljno pomislil. Le kaj pomenijo ... le kaj čutim, kar mi sedaj noče dati miru? S takšnimi mislimi je ob strani vseh drugih, ki so bili poslani na to nenavadno nalogo, nadaljeval pot proti kovačiji.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Luna · Objavljeno: 13 Feb 2009 20:09 Naslov sporočila:

Spet so se znašli v mestu, na kraju kjer se je njihova naloga začela. K sebi je poklicala svoja živalska prijatelja, saj ni želela, da se v mestu potikata sama naokrog, nato pa je stopila do roba vodnjaka.
"Kam zdaj?" je naveličano vprašala. Ni več vedela, kako naj nadaljujejo in volja jo je počasi minevala. Morali so pomagati mestu, toda kako?
Ko se je zatopila v misli je začela razmišljati o tem, da se z nobeno ribo pravzaprav še ni pogovarjala... Sploh ne vem, če bi šlo? se je v mislih vprašala in se obrnila k Matadorju, ki je stal ob njej: Ali misliš, da bi z ribami lahko navezala stik?
Mogoče, je ta negotovo odgovoril. Morala bi poskusiti. Luna je nemo prikimala in se ozrla h Katari in Ryannu. Vprašanje, ki ga je zastavila ob prihodu je še vedno viselo v zraku in upala je, da bo vsaj eden od njiju vedel, kako naj bi nadaljevali. Njej je že zmanjkovalo idej in Ryannova vprašanja glede strupa so bila tehtna.
"Najprej bi morali meščane usmerit k sveži vodi," je predlagala in v vodnjak vrgla kame, ki ga je našla v bližini. Slišala je oddaljen pljusk in v mislih še naprej tehtala različne možnosti, hkrati pa je čakala, da bosta Ryann in Katara kaj predlagala.
Toda ni se mogla zbrati in misli so ji neprestano uhajale k drugim stvarem. Med drugim je začela razmišljati tudi o njima. V gozdu se ji je zdelo, da se počutita precej domače in sklepala je, da sta odraščala v gozdu. Toda, kaj ju je prineslo v mesto?
Ponovno je zbrala svoje misli, da bi se lahko osredotočila na nalogo, toda bila je lačna in utrujena. In kmalu ni razmišljala o ničemer več. Zazrla se je nekam mimo prijateljev in čakala, da bo kdo predlagal kaj pametnega.
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Mesto je obmolknilo in zdelo se je kot da v njem res ni več življenja. Kako lahko strup škoduje le ljudem? Se je še vedno spraševala katara, a sedaj ni bil čas za vprašanja bil je čaz za predloge. Luna je zbegano pogledovala proti njej in Ryannu . Katara je sklonila glavo in rekla: Ribo moramo na vsak način spraviti iz vodnjaka. Mislim da je najučinkovitejši način da to storimo, tako da izsušimo vodnjak in ga nekaj časa ne napovnimo z vodo. Le tako bodo poginile vse ribe in ikre. Katara je ponosno dvignila glavo.
Volk je stal zraven nje in z zbeganimi očmi gledal. Lunin predlog o tem da morajo meščane usmeriti k pitni vodi, je bil odličen, saj niso hoteli da bi umrlo še več ljudi. Zato je katara stekla do mestnega trga z volkom in stopila na 'oder'.

Poslušajte dobri ljudje; je zakričala, kot veste voda v mestu ni več pitna; v njej ni več življenja prav tako kot ga ni če jo boste še naprej pili.
Mi smo tukaj da vam pomagamo, zato predlagamo da se po vodo napotite v gozd, kjer
Je užitna in jo nosite domov, če vam je življenje ljubo.

Katara je pogoltnila slino in pogledala obraze zbeganih ljudi. Ni jim imela več kaj povedati, zato se je vrnila k vodnjaku, Luni in Ryannu.
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Z napolnjeno čutarico in novimi podatki so se vrnili v mesto. Prišel je čas za dejanj, ne zgolj besed. Trojica z Luninimi spremljevalci in Katarinim volkom se je ustavila pred mestnim vodnjakom, na plan bezajoč svoje ideje, pomisleke, vprašanja. Katara se je odpravila na mestni trg, da bi prebivalce na hitro napotila po vodo v gozd, Luna in Ryann pa sta medtem ostala sama.
Tiho premišljujoč, je Ryann prišel do zaključka, da riba strup nekako izloča v vodo; kako to stori pa ni tako pomembno. Skomignil je z rameni in se zazrl v Luno. Otrpnil je, kajti njeno početje ga je popolnoma presunilo. Mar ... mar je pravkar spregovorila s svojim konjem?
Nekajkrat je zmedeno pomežiknil, poskušajoč se privaditi na misel, kakšno sposobnost poseduje to nenavadno dekle. Medtem se je Katara vrnila nazaj s trga, a Ryann temu tedaj ni namenjal toliko pozornosti. Na obrazu se mu je zarisal zadovoljen nasmešek. Še nekdo, ki obvlada nekaj trikov. In to brez skrivanja ... je to tisto, kar mi prej ni dalo miru? Sedaj vem, da Luna ni navaden človek, a še vedno imam nenavaden občutek – kot, da ne vem nečesa pomembnega ...
Svoje misli je potlačil, pred njimi je še vedno stala pomembna naloga. A Ryannu je Lunino početje dalo novo zamisel. "Katara, menim, da bi bilo izsuševanje celotnega vodnjaka za nas dokaj dolgotrajno, nepotrebno početje. Če je v vodnjaku res riba, kakršno je omenila čarovnica, bi se dalo stvar rešiti na lažji način ..."
Obrnil se je k Luni, v očeh pa mu je bilo zapaziti prebrisan lesket. "Misliš, da bi te razumela tudi riba?" Počakal je, da je lahko dekle sprejelo njegove besede, nato pa nadaljeval: "Če jo uspeš poklicati sem gor, dovolj blizu gladine, da bi se lahko pogovarjali, jo morda lahko preprosto prepričaš, da odide. Oziroma jo povprašaš, kako je sploh prišla do vodnjaka. Če to ne bo delovalo ... no, vedno lahko poskusimo z dobrim, starim ribolovom."
Nasmehnil se je, zadovoljen, da imajo končno na voljo možnost, ki ni zavita v skrivnost. A Ryann ni pozabil na Katarino razmišljanje. Ena riba je nekaj ... kaj, če so na dnu dejansko tudi ikre? Nejevoljno je poskusil to misel zavreči, saj ikre še nebi pomenile velikih težav. Lahko pa bi jih v prihodnosti.
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Ko se je katara vrnila iz mestnega trga je rekla ; tako meščani so obveščeni, mi pa se vrnimo k naši nalogi. Katara je takoj opazila da ji ryann in luna nista posvečala posebne pozornosti in tako je takoj vedela, da se nekaj dogaja. Popolnoma je spregledala lunino sposobnost in sicer droidstvo. Nekaj časa je le opazovala, ko je Ryann dejal: misliš da bi lahko spregovorila z ribo?, takrat je katara prvič slišala da ima luna to sposobnost. Osebno se ji je zdel to prečudoviti dar, ki si ga je vedno želela. Spet je pogledala volka, ki je ves vesel lovil svoj rep v krogu. Katara se je rahlo nasmehnila in si mislila, ne potrebujem takega daru da bi se razumela z volkom, nato pa je spet dvignila pogled. A kaj če se v vodi ne skriva le ena riba, to je bila slepa točka. ''Moramo poiskusiti;'' je rekla katara in v upanju pogledala luno.
Nato pa je stopila do vodnjaka in se zazrla globoko v globine.
Veliko stvari ni bilo jasnih v tej nalogi. Kako se je riba sploh znašla v vodnjaku? Ponavadi rib tam ni, a vseeno potrebno jo je bilo spraviti vn.
Stopila je proč od vodnjaka in k sebi poklicala še volka in rekla… naragi ij lot agi… in volk se je ulegel za kataro in le mirno opazoval.
Katara je rahlo z pogledom oplazila Ryanna, ki je stal zraven nje nato pa rekla: Luna pa poiskusi
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Luna · Objavljeno: 15 Feb 2009 10:36 Naslov sporočila:

Luna se je nervozno prestopila. Nikoli še ni govorila z ribami in vedela je, da jo bo težko priklicati na površje. Katari in Ryannu je razložila: "Sporazumevanje z živalmi ne temelji na zvokih, ampak na govorici telesa. Ne vem, kako bo to delovalo pri ribah... In ne vem, kako jo bom lahko priklicala na površje."
Bila je vedno bolj negotova in za podporo se je obrnila k zvestemu Matadorju. Zevs se je lenobno grel na soncu in dogajanja ni spremljal.
Vodnjak je preveč globok, ji je rekel Matador, ko se je nagnila čez rob vodnjaka. Luna je prikimala. "Ryann, vodnjak je preveč globok, da bi jih lahko priklicala in se z njimi pogovarjala. Ribo moramo vsekakor najprej ujeti. Mislim, da je čas za tvoj dobri stari ribolov." Nasmehnila se je in pripomnila: "Morda bi bilo najbolje, da se jih lotimo z mrežo, saj jih ne smemo poškodovati."
_________________
rjav haflinger Matador
lev Legen Anon (domače Zevs)
1100 zlatnikov
lok
meč škratovske izdelave
kamnit lev Azzurlion

Poškodbe: /
**********
MATADORJU: Naše srce vedno bije tudi za tiste, ki jih imamo radi.

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Le kako bi se lotili vseh rib z mrežo, saj je vodnjak preglobok in vprašanje koliko časa bi to trajalo. A lahko dobilo le eno in se luna skuša pogovoriti z njo.
Katara je globoko izdihnila in rekla:'' prav pa poskusimo tako. Potrebujemo le mrežo.. '' nekaj trenutkov je tuhtala, ko ji je prišlo na pamet: kaj pa tisto vedro, luknja ni tako velika da bi skozi lahko ušla riba…
Pogledala je Ryanna in Luno, nato pa pograbila vedro in se sklonila nad vodnjak. ''Sedaj pa lahko samo še čakamo''…
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Ryann · Človek Pridružen/-a: 12.08. 2008, 21:43 Prispevkov: 62

Luna je Ryannu v razočaranje razložila, da njena metoda ne deluje tako preprosto. To celotno stvar močno oteži, je nejevoljno pomislil. Verjetnost, da bo riba kar priplavala na površje, je zelo majhna. Na dnu jim je najprijetneje, ker je tam hlad-
Ryannove oči so se nenadoma zalesketale. To je to.
Katara je medtem predlagala, da uporabijo vedro; Ryannu pa je bilo sredstvo, s katerim bodo ribo ujeli, sedaj povsem nepomembno. Samo da pride dovolj visoko, pa jo lahko ujamemo v karkoli. Pogledal je od dekleta do dekleta, nato pa še prek Luninih spremljevalcev in Volka. Paziti moram, da se ne izdam. Za sedaj svojega znanja še nisem pripravljen prosto razkazovati.
"Vedro bo zadostovalo, da," je naposled spregovoril. "samo ribo moramo spraviti na vrh ..."
Pretvarjajoč se, da premišljuje, se je naslonil na vodnjak. Desni komolec je položil na hladen kamen, podpirajoč si glavo, levo dlan pa nežno položil na notranjo steno vodnjaka. Tako, sedaj se začne. Paziti moram, da to izvedem kar se le da neopazno. Zaprl je oči in globoko zavzdihnil, še vedno ustvarjajoč utvaro razmišljanja, medtem ko je njegov um odtaval v vodnjak.
Prepustil se je nežni tišini, ki je vladala v vodnjaku, poskušajoč zaznati vir hladu v vodi. Ribe ljubijo hlad. Do sedaj se mi to še ni posvetilo, a ko pomislim, je povsem logično. Zato sem imel v mladosti take težave, loviti jih na vroče poletne dni ...
Kmalu je ujel blago resonanco energije. Hladu. Prihaja iz dna, jasno. Svoj um je poglobil v vodnjak, počasi spuščajoč ga proti viru hladu. Hladno energijo moram zgostiti pri vrhu vodnjaka. Ribe bodo morale splavati gor, čutim, da je tako. Na srečo ni dovolj energije, da bi gladino zamrznil, to bi bilo šele neprijetno ...
In tedaj se je začelo. Z minimalnimi porcijami lastne energije je počasi pričenjal dvigovati hlad proti vrhu. Čutil je, kako se dviguje proti sami gladini, kar ga je zadovoljevalo – a hkrati je bil presenečen nad ugotovitvijo, kako globok vodnjak dejansko je. Da načrt uspe, pa more hlad dvigniti tudi iz samega dna.
Še malo ... je naposled pomislil, trenutek zatem pa sunkovito odprl oči. Počasi se je zazrl v vodno gladino, navidez nespremenjeno. Na vodnjakovo notranjo steno prislonjeno dlan je spustil nekoliko nižje, da se je s prstom dotaknil vodne gladine. Zmagoslavno se je nasmehnil, uživajoč v prijetnem hladu, ki je zaobjel konico njegovega prsta. Opravljeno je.
Počasi, zadovoljno se je odmaknil od vodnjaka, kot da bi nehal premišljevati, rekoč: "Žal nimamo druge možnosti, kot da čakamo. A za vsak primer," obrnil se je h Katari, "pripravi vedro. Morda se nam nasmehne sreča."
_________________
Imetje: Železni meč, čutarica (napolnjena z vodo)
Denar: 200 zlatnikov
-------
Stanje: Zdrav
Znanja: Osnovno mečevanje, ledeni ogenj
-------
... Cel svet ... bo moj!
リャンン

Katara · Človek Pridružen/-a: 06.09. 2008, 18:00 Prispevkov: 132

Katari se je Ryann zdel malce sumljiv, a poznala ga je že dovolj, da je vedela da ima tudi on skrivnosti, zato ni drezala vanj. Z pogledom je oplazila volka, ki je le leno z ušesi strigel zrak.
Ryann je nato stopil do vodnjaka in se z roko dotaknil stene, nato pa rekel naj katara pripravi vedro. Katara se je pogledala z Ryannom iz oči v oči, nato pa je z obema rokama prijela vedro. In res, na površje je priplavala rib, najprej je bila videti kot senca, a nato se je pokazala njena naravna velikost. Brš je Katara zajela z vedrom ribo, a ji je ta zadnji trenutek ušla iz vedra. ''Šment je dejala, a riba se ni premaknila, ostala je na površju in le tam leno plavala. Le kaj jo zadržuje tam? Se je spraševala Katara.
Luna hitro, poiskusi spregovoriti z njo, mislim da je bolje če je ne zajemamo ker bi se tako počutila ugroženo
_________________

_______________________
+dobro razvita voh in sluh
+slabo razvit vid
+900 zlatnikov
+Prijatelj volk
+Meč

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli