Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nessa · Objavljeno: 31 Jul 2007 22:21 Naslov sporočila: Peščena obala

Dolga obala, pokrita s peskom na severni strani izliva reke.

Alcarin · Vilinka Pridružen/-a: 16.09. 2007, 10:20 Prispevkov: 105

dolgo, se je že pripravljala na odhod. Alcarin je bila prepričana da bo na poti našla svoje starše, in to pot je morala narediti. poslovila se je od preljubih prijateljic vodnih vil, ter odšla.
najprej se je namenila do mesta, da si kupi konja, ter že tam začne svoje iskanje.
_________________
3700 zlatnikov

okrogel lesen ščit
bodalo
vilinske piščali
lok
goreče puščice
pokrivalo
lisasta kobila Montana

poškodbe:/
*************************
kako je lahko človek ob vsem znanstvenem napredku, tako neumen, da pozabi na veselje?!

Veronica · Vilinka Pridružen/-a: 19.10. 2007, 14:32 Prispevkov: 16

Veronica se je sprehajala po peščeni obali.Z roko je vlekla konja in uživala,ko je veter mršil njene lase.Noge so se ji pogrezale v pesek.Bila je utrujena.Zagledala je majhen borov gozdiček.Za Bor je zavezala Brino,sama pa je legla v pesek in potonila v spanec.
_________________
900 zlatnikov
lok
Bela kobila Brina
poškodbe:/

Veronica · Vilinka Pridružen/-a: 19.10. 2007, 14:32 Prispevkov: 16

Zbudila se je,ko je noč že legla na zemljo.Počasi se je odvlekla do Brine ter z njo odjezdila...
_________________
900 zlatnikov
lok
Bela kobila Brina
poškodbe:/

Vihrëa · Pegaz Pridružen/-a: 03.08. 2008, 22:00 Prispevkov: 111

Sonce jo je peklilo v napol priprte oči, ko je počasi zamahovala s krili in se čimbolj skušala prepuščati sunkom vetra. Čutila je kako moči kar puhtijo z nje, z življenjsko energijo pa jo je počasi zapuščalo tudi tisto upanje, sla po življenju. Od utrujenosti se ji je meglilo pred očmi, a se ni smela ustaviti, niti mogla, saj je povsod uzrla globoko modrino morja. Preprosto morala je iti stran. Čimdlje stran od vse noríje, ki je na njo prežala v domačih krajih, vse jo je spominjalo na Sytha. Vsak kraj, vsak korak, vsaka najmanjša travna bilka. Vse je nosilo spomin. Spomin nanju, kako sta se še kot mlada žrebeta podila po neskončnih travnikih, živela v izobilju, v lastnem malem raju. Vse to je v njej zbujalo neprijetno nostalgijo in jo opominjalo na bratovo smrt. Počutila se je deloma krivo, saj si je morala priznati da je brat zanjo žrtvoval veliko, celo več kot je pričakovala. Zanjo je dal življenje. Medtem ko bi, lepotec kakršen je, lahko užival v družbi ljubkih kobil, je raje dom zapustil skupaj z njo, takrat nesposobnim mladičem.
'Hehh.. kaj pa sem zdaj kot pa nesposobni mladič, niti hrane si nisem sposobna najti…'
Vsa ta notranja bolečina jo je težila in vlekla k tlom, a je nekje globoko v sebi vedela, da se ne sme kar tako vdati. Že zavoljo vsega bratovega truda, ki ga je vložil v njeno preživetje in učenje veščin preživetja v divjini. On je tisti, kateremu se lahko zahvali za svoj obstoj.. le, da se je tega nekoliko prepozno zavedla.
Čutila je žgoče sončne žarke, imela občutek kot da z nje srkajo in absorbirajo še zadnje kančke moči. Temna barva njene dlake je vročino kar vabila k sebi, izmučenost pa se je vedno bolj polaščala njenega telesa. Počasi se je spustila nižje, k gladini in začutila hladen, osvežujoč pršec, ko je s kopiti nežno podrsala po gladini. Hlad ji je prijal, a njeno telo je potrebovalo več kot le nekaj kapljic mrzlega morja. Vsak zamah jo je terjal energije in sčasoma je vsak postal vedno večja muka. Ni bila prepričana kaj jo je gnalo tako daleč na odprto morje…
Nenadoma pa je v bližnji daljavi zagledala kopno. Zaslepljena od sonca ni verjela svojim očem, saj je v stanju izčrpanosti uzrla že marsikaj. Če je lahko videla leteče zelene meduze, ki so bile mimogrede le privid, čemu nebi bilo tudi kopno, po katerem tako hrepeni, zgolj fatamorgana?
Kako ločiti resnico od laži?
Odločila se je leteti dalje, bojevala se s seboj s slehernim zamahom. Ustnici je tesno stisnila v tanko črto in se sama pri sebi prigovarjala k nadaljevanju. Letela je tik nad umirjeno gladino morja, nato pa jo je presenetil udarec ob nekaj trdega. Presenetil do te mere, da se je spotaknila in prekucnila v mehak pesek. Pesek? To pomeni… trdna tla..
Navsezadnje obala le ni bila privid. Prevalila se je na bok, glavo čutno položila na mehka tla, na obrazu pa se ji je izrisal droben, a zadovoljen smehljaj. Kako lepo je zopet začutiti trdna tla pod nogami. Prej nikdar tega nikdar ni cenila saj je bilo samoumevno.. najbrž je to spoznanje le prvi korak k cenjenju, prej zanjo samoumevnih stvari. Njeno telo je kot virus preplavil občutek zadovoljstva… Globoko je vdihnila težak popoldanski zrak, nato pa zaprla oči in se prepustila spancu. Pripekajoči sončni žarki so jo motili, a preprosto ni imela energije premakniti se na lagodnejšo lokacijo. Še vedno ni bila prepričana vase. Bo res lahko zaživela? Brez Sytha. Sama.

Nesposoben mladič…
_________________
There's no way that a place such as paradise could exist somewhere.
There is nothing at the end of the world... No matter how far one walks, the same roads still continue on..

Don't you dare!!

Vihrëa · Pegaz Pridružen/-a: 03.08. 2008, 22:00 Prispevkov: 111

Počasi je odprla oči v pričakovanju nadležnih sončnih žarkov, ki ji bodo silili v oči, a je bilo že ravno prav temno. Torej se ni zbudila v rano jutro kot ponavadi. Nekajkrat je globoko vdihnila svež morski zrak, v, še vedno od zaspanosti omamljeni, glavi pa premlevala pretekle dogodke. Pogled ji je švignil na obe strani poleg nje. Nikjer ni opazila zaslepljujoče angelske beline, ki bi jo po dolgem času zopet napolnila s toplim občutkom varnosti. Povesila je glavo, ko se je končno spomnila dogodkov poprej. Njenih depresivnih misli prejšnjega dne.
Zdaj se je počutila kot prerojeno, čeprav je otožna potrtost še vedno ležala nekje v njej. V sebi je znova čutila energijo, čeprav je bila še pred dnevom trdno prepričana v svoj dokončen propad. Pa je bila dejansko pripravljena na večen spanec? Tam, v svetu je še mnogo stvari, ki se še niso zgodile, krajev ki še niso bili obiskani, občutkov še ne prebujenih. Zavedla se je, da je tudi brez brata sposobna preživeti. In to bo tudi storila, ali pa se bo vsaj trudila v tej smeri. Če ji ne uspe, bo vsaj vedela da je imela veliko bogastvo – imela je upanje, čeprav za uspeh to ni dovolj.
Počasi se je pobrala s tal, s sebe stresla tanek sloj mivke, ki ga je nanesla burja in se ozrla naokoli. Za seboj je slišala pomirjujoče valove, pred njo pa se je raztezala planjava mivke in peska iz katere so moleli posamezni šopi posušenih bilk. Obličje ji je razsvetlil droben, a zato toliko bolj zadovoljen smehljaj. Široko je razprla svoja krila, jih pretegnila, nato pa zložila tesno ob sloko telo. Pogled je uperila daleč v daljavo, kjer se je nebo zlivalo s tlemi in ustvarjalo horizont - tanko, a ostro črto. Na njeni levi se je 'žareča krogla' počasi spuščala, ustvarjala čudovito igro svetlobe in sence ter prinašala lagoden nočni hlad.
Prhnila je, nato pa se pognala v divji galop prek planjave. Oboževala je občutek kopit, ki so se nekoliko ugrezala v mehak pesek, ki je pršel okoli njih. Lahkotni sunki prijetno hladnega vetra so jo božali prek obraza in mršili njeno dolgo temno grivo, ki je poplesovala v zraku. Napolnil jo je občutek neodvisne svobode, zaradi katerega je vsak za nekaj trenutkov lahko nekoliko pozabila na Sytha, melanholija je ni več težila k tlom. Njeno telo je drselo skozi zrak kot puščica, medtem ko je pot izginjala pod njenimi kopiti, za seboj pa je puščala dolgo, vijugasto sled stopinj.
Njena postava je sunkovito izginjala v daljavi, vse dokler ni bila le še silhueta in nato le oddaljujoča se pega brez oblike…
_________________
There's no way that a place such as paradise could exist somewhere.
There is nothing at the end of the world... No matter how far one walks, the same roads still continue on..

Don't you dare!!

All knower · Objavljeno: 02 Nov 2008 03:13 Naslov sporočila:

Po nekaj urnem sedenju na pomolu, nevedoč kaj bi počel, se je AK s pomola odpravil na pesk. Takoj ko je stopil nanj se mu je rahlo ugreznil začel je hoditi proti jugu, da bi našel kaj zanimivega.

Hodil je in hodil a vse je bilo isto. Na desni strani morje na levi pa travniki in naposled gozd. Sonce je zelo močno pripekalo, kar je AK-ja prisililo, da si je slekel majico in di jo zavezal okoli glave, kot da bi bil nekakšen puščavski popotnik. Noge so mu postajale vse težje, vendar AK zaradi dolgočasja to sploh ni opatil. Hodil je naprej proti soncu. Videl je zelo malo ljudi, komaj kakšna dva, ki sta izginila v grmovje ali gozd ob obali.

Po kakšni uri hoje je prišel do reke. Bila je najbolj znana reka v Palaninu - reka Vidas. Izlivala se je prav tu, v morje, med skalnato in peščeno obalo. Širina reke je bila tu kar kakšnih 100 metrov, najbljižji most čezenj pa je bil kakšna dva kilometra v notranjost celine. AK- ju ni preostalo drugega, kot da jo prečka kar po vodi.

Zabrodil je v vodo, ki je bila mogoče malo toplejša kot je bilo v tistem času morje. Voda mu je segla že do kolen, pa je bil šele na četrtini poti. Voda je postajala višja in višja, ko je korakal proti drugemu bregu. Bil je že skoraj na stedini in voda mu je segla do grla. Pritisk reke je bil po oceni AK- ja še kar močan, saj ga je v tistem trenutku skoraj spodneslo in skupaj z slano vodo odneslo v morje. Pa mu je vseeno uspelo priti čez in zlezti na suho. Stopil je na utrjena tla iz kamnov in se stresel kot pes, da je zmočil vse kamne okoli sebe.

Od tod naprej je bila obala skalnata. Skale so bile nizke glede na vodo in ob velikih valovih je voda prišla tudi čez to prepreko, a je zaradi nagnjenosti stekla nazaj v morje. Na tej obali še ni bil nikoli, zato je nekaj časa le nemo opazoval pljuskanje valov v skale. Opazil je tudi nekaj ostrih skal, ki so se vake toliko časa prikazale na površju. To si je dobro zapomnil, kajti če bi zaplul ob taki obali bi po vsej verjetnosti nasedel ali poškodoval svojo jadrnico.

Odločil seje da bo svojo pot kljub pustemu terenu nadaljeval ob skalnati obali. Pospešil je svoj korak, saj se mu ni vgrezalo pri vsakem, kot na peščeni obali. Hodil je še zmeraj proti jugu, saj je obala na tem delu potekala skoraj od severa do juga. Na pribljižno polovici skalnate obale se je temeratura zraka zelo znižala, kajti pihati je začel zelo močen veter, ki ga je prinašalo z morja. Valovi so se začeli sunkovito zaganjati v skale. AK-ja je v trenutku zalilo za en sod morske slane vode, ki je kakor hitro je prišla tudi odtekla nazaj v morje. Po mrzlem tušu se je raje umaknil nekaj metrov stran in tako hodil začel hoditi po vlažnih travnikih, ki so bili postavljeni eden zraven drugega ob skalnati obali.

V daljavi je zagledal kup skal, ki so bile postavljene točno na koncu obale. Hodil je še nekaj časa in prispel do njih. Bil je rt, za katerega je na karti pisalo da gre za "Prvi rt". Slišal je legendo, da je od tega rta izplul prvi čoln narejen v Palaninu, ki pa ga skupaj z njegovo tročlansko posatko niso nikoli več videli. Pravijo, da jih je odnesel močan morski tok, ki kroži po zalivu, nenazadnje pa te odnese še bolj južno v še neznana morja. Zaradi tega močnega toka jadrnice sploh ne morejo pluti po zalivu in malo kdo si upa približati temu zahrbtnemu zalivu.

AK je svoj pogled preusmeril na vzhod, kjer se je nadaljevala obala na notranji strani zaliva. Na eni strani je rastel mogočen gozd, ki je že spadal pod Začarani gozd, na drugi pa se je travnata površina spustila čisto do morja. Zaradi tega je bila vsa obala od tam močvirnata in neprehodna. Močvirje se je nadaljevalo vse ob obali in še naprej ob gozdu, ko se je že zaliv zaokrožil. To je bil zelo neprehoden teren, ki ga tudi AK ni podcenjeval. Splezal je na kup iz skal, ki so sestavljala rt in opazoval vodo, ki je skoraj drvela momo njega, ko je koržila po zalivu, katerega druga stran je bila že skrita za obzorjem.
_________________
Imetje:
-Zmaj zvit v palici
-Velika jadrnica 'Lyka'
Denar: 1020,00 zlatnikov
Poškodbe: /
//LYKA LINE - prevozi, potovanja, ekspedicije(POMOL)

All knower · Objavljeno: 28 Nov 2008 00:24 Naslov sporočila:

Zvečerilo se je že in AK se je odločil, da se vrne nazaj na svojo jadrico in na njej prespi noč. Hodil je po skalnati obali in ponovno prečkal široko reko. Bilo je že skoraj temno, ko je AK prispel do svoje jadrnice. Odšel je v podpalubje, kjer je bila v eni od petih prostorov njegova postelja. Ulegel se je in se pokril z deko, saj je bila temperatura zraka precej nizka. Pogledal je skozi majhno okence pri postelji. Videl je le odsev zvezd na morski gladini. Zaprl je oči in zaspal.

P.S.: dejte no pisat, naj bo karkoli, samo da se nekaj dogaja
_________________
Imetje:
-Zmaj zvit v palici
-Velika jadrnica 'Lyka'
Denar: 1020,00 zlatnikov
Poškodbe: /
//LYKA LINE - prevozi, potovanja, ekspedicije(POMOL)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli